Sodišče šteje, da je tožena stranka, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, domnevo izpodbila, in sicer s predložitvijo dveh asignacijskih pogodb, ki jih je tožeča stranka (pred sporno asignacijo) sklenila z drugimi gospodarskimi objekti, in še dveh asignacijskih pogodb, ki jih je sklenila s toženo stranko. Zato sporna asignacija z dne 27. 10. 2008 po oceni sodišča prve stopnje ne predstavlja načina, ki bi po poslovnih običajih ali po praksi med strankama veljal za neobičajno obliko ali način izpolnitve in zato šteje, da zakonska domneva subjektivnega pogoja iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni podana. Trditveno in dokazno breme glede subjektivnega pogoja se je zato prevesilo na tožečo stranko, ki pa mu ni uspela zadostiti.
ZGD-1 člen 52, 609, 609/1, 610, 610/1, 610/2, 615/3. ZNP člen 37. ZPP člen 243, 306, 306/3. Pravilnik o merilih za delovanje nagrade članom poravnalnega odbora člen 2, 2/1, 2/2.
poravnalni odbor – določitev primerne denarne odpravnine – odmera nagrade – poravnava pred poravnalnim odborom – naloge poravnalnega odbora
Bistvo pritegnitve poravnalnega odbora v postopek ni le v izdelavi strokovnega stališča o primernosti denarne odpravnine, pač pa zlasti njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave.
Čeprav nagrada po 2. členu Pravilnika zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja, pri čemer ne omenja tudi postavke poravnavanja, so naloge poravnalnega odbora določene v ZGD-1 in ne v Pravilniku. To pomeni, da gre poravnalnemu odboru celotna nagrada, predvidena v 2. členu Pravilnika šele, ko/če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068657
URS člen 3, 3/2, 23, 23/1, 26, 26/1, 125. ZPP člen 212, 319, 319/2. ZKP člen 19, 19/2, 19/3. OZ člen 1, 1/2, 132. ZVPSBNO člen 16, 16/1.
odgovornost države za ravnanje državnega organa – odgovornost države za ravnanje sodišča – odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva – protipravnost – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – trditveno in dokazno breme
Ravnanje je protipravno, če nasprotuje kakšni določbi predpisa, ki daje stranki kakšno pravico.
Če stranka sodnega postopka določenega ravnanja ne more zahtevati od sodišča, potem tudi ni v ničemer prikrajšana, če takšno ravnanje izostane. Številne norme, zlasti tiste procesne narave, zavezujejo izključno sodišče. Stranka na njihovem temelju nima nobenih pravic. Za nastanek odškodninske obveznosti mora torej sodišče kršiti katero od takšnih norm, ki stranki podeljujejo kakšno pravico.
Državni tožilci preganjajo uradno pregonljiva kazniva dejanja, ker je njihov pregon v državnem interesu, ne v zasebnem. Takšen pregon lahko posredno koristi ali pa celo škodi oškodovancu - vendar to s stališča države nima nikakršnega vpliva na dolžno ravnanje državnega tožilca.
menica – dnevnica – obresti na podlagi dnevnice – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice
Ker je menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071834
ZIZ člen 43, 62. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1.
umik predloga za izvršbo – umik tožbe - izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker se od vložitve ugovora 43. člen ZIZ več ne uporablja za presojo umika predloga (sedaj gre za umik tožbe), upnikov umik predloga za izvršbo ni mogel preprečiti ravnanja izvršilnega sodišča, ki je spis pravilno predložilo pravdnemu sodišču. To bo presojalo umik tožbe v skladu s pravili ZPP.
pozivni sklep – postavitev začasnega zastopnika – predlog za odlog izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine - faza oprave izvršbe – vrstni red odločanja
Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem zanj, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel po vložitvi predloga za odlog izvršbe.
pravdni stroški - umik tožbe - uspeh v pravdi - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je stečajna upraviteljica tožene stranke njeno terjatev v stečajnem postopku priznala, v tem postopku toženi stranki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je v kontekstu določbe 1. odstavka 158. člena ZPP v pravdnem postopku potrebno smiselno enačiti s situacijo izpolnitve zahtevka.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Z materialnopravnim ugovorom o neobstoju pravno poslovnega razmerja toženec ni uspel izpodbiti krajevne pristojnosti sodišča, dogovorjene s pisno pogodbo (sporazumom o krajevni pristojnosti).
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 146. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
nujna pot - stroški nepravdnega postopka
Nujno pot je mogoče določiti na nepremičnini v solasti, še posebej v predmetni zadevi, ko je ugotavljanje sorazmernosti, usklajevanje ter tehtanje nepremičninskih interesov med nepravdnima strankama, ki sta v postopku N 43/1990 razdružila solastne nepremičnine, zagotovo najbolj smiselna.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - splošni akt delodajalca
Ureditev v pravilniku delodajalca, da se lahko uvede delo preko polnega delovnega časa, da se opravijo vožnje v okviru delovne naloge, posebno če so vezane na čakanje zaradi povratka, ni bila skladna s tedaj veljavno zakonodajo. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa, uvedeno na podlagi citirane določbe pravilnika, opravil kot posebni delovni pogoj (da bi se plačilo, ki ga je za to delo prejel, vštelo v pokojninsko osnovo).
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 151, 151/, 154. ZDR člen 108.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - zloraba procesnih pravic - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna likvidacija
Uveljavljanje sodnega varstva s strani delavca zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pomeni zlorabe procesnih pravic, da bi bil delavec zavezan k povrnitvi stroškov postopka.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti - dokončna odločba - spor polne jurisdikcije
Sodišče na kasnejše upravne odločbe ni vezano, saj presoja sporno razmerje na podlagi dejstev in dokazov, ki so obstajali v času izdaje dokončne odločbe. Ob izdaji dokončne odločbe pa je bil tožnik po izvedenih dokazih invalid I. kategorije, tako da je izpodbijana odločitev, s katero je bila odpravljena zavrnilna odločba toženke, pravilna.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Tožbeni zahtevek za vračilo štipendij, ki jih je prejela prvotožena stranka, ni utemeljen, saj je prvotožena stranka (sicer po poteku roka, ki je bil določen s pogodbo o štipendiranju) študij uspešno zaključila in o tem obvestila tožečo stranko, preden je prejela obvestilo tožeče stranke, da rok za zaključek študija ni bil podaljšan (da prošnji za mirovanje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju ni bilo ugodeno).
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - dokazovanje - sodni izvedenec
Pri tožniku je podana invalidnost III. kategorije, saj pod splošnimi pogoji za zmožen za delo avtokleparja, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da se opravlja pretežno sede.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
stroški – prisilna hospitalizacija – odmera nagrade odvetniku
Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.