odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožene stranke tožničinega delovnega mesta in njenih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožničino delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - prispevki - pogoj plačila prispevkov
Ker od zneskov neizplačanih plač, za katere je tožnik prejel potrdilo (lastninski certifikat), niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
stroški – prisilna hospitalizacija – odmera nagrade odvetniku
Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.
delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Glede na to, da je tožnica delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, ji je tožena stranka pravilno odmerila delno invalidsko pokojnino v višini 25 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadla na dan nastanka invalidnosti, kar ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
invalid II. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovna zmožnost - rehabilitacija - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
S tem ko je tožnik namesto datuma, kot je bil ugotovljen v postopku pri toženi stranki v zvezi s III. kategorijo invalidnosti, na zadnjem naroku za glavno obravnavo uveljavljal razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z datumom, ko je pri toženi stranki vložil vlogo, torej z 8. 8. 2008, namesto s 1. 8. 2003, kot je to uveljavljal s tožbo, je zgolj skrčil svoj tožbeni zahtevek, za kar pa privolitev tožene stranke ni potrebna, ker ne gre za spremembo tožbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 17, 17/3.
starostna pokojnina - ponovna zahteva - zavrženje zahteve
Ker je bilo v zadevi pravnomočno odločeno in se niti dejanska niti pravna podlaga nista spremenili, je tožena stranka na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP tožničino zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgla.
neplačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe – prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožena stranka predloga za taksno oprostitev ni vložila hkrati s pritožbo dne 04. 10. 2011, je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse. Čeprav v pritožbi ponovno navaja, da sodne takse zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, pa strogih postopkovnih določb ni mogoče obiti.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Sodišče mora pri odločanju o odložitvi izvršitve upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekrške in druge okoliščine, v katerih je storil prekrške. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko (in ne mora) razpiše narok, na katerega povabi storilca.
Pri presoji je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Obravnavana nezgoda se je zgodila v večernih urah, ugotovljeno je bilo, da je bilo cestišče mokro in spolzko, vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, zmanjšana na vsega 20 metrov.
V ugotovljenih voznih razmerah bi, po mnenju pritožbenega sodišča, moral skrben voznik takšno ali podobno oviro pričakovati in voziti s hitrostjo, da bi lahko pred oviro tudi pravočasno ustavil in nezgodo preprečil. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi v primeru, da bi šlo za nepričakovano oviro v prometu, potrebno presojati, ali bi bilo mogoče s pravilno vožnjo (ob primerni hitrosti) in ustreznim reagiranjem nezgodo preprečiti ali omiliti.
Pri presoji krivde je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo naravo in težo kršitve posameznih voznikov (povzročitev nevarne situacije, prekoračitev prilagojene hitrosti), v zvezi z ugotavljanjem teže posledic pa je pravilno uporabilo 1. odstavek 216. člena ZPP. Glede na časovno odmaknjenost dogodka in razpoložljivo dokumentacijo, predvsem pa kompleksnost nezgode, natančnejša razmejitev posledic večih trkov v vozilo M. ni bila mogoča.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Slednje je sodišče prve stopnje tudi storilo, nato pa ob dejstvu, da uradne evidence teh podatkov niso vsebovale, izvršbo v obsegu na dolžnikova denarna sredstva na računu pri OPP ustavilo.
Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.