Predmeti so bili zaseženi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov, ki jih uporablja tožnik. Odločitev glede njihove vrnitve je odvisna od ugotovitve, ali gre za elektronske naprave, katerih preiskava se lahko opravi na podlagi in ob pogojih iz 219. a člena ZKP, ali je podatke na njih mogoče kopirati (od česar je odvisno, za koliko časa je takšno napravo dovoljeno hraniti), zlasti pa tudi od ugotovitve, ali je bila zasežena naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja oziroma ali je sama dokaz v kazenskem postopku (sedmi odstavek 223. a člena ZKP). Te odločitve pa lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo).
Tožnik torej ima oziroma bo imel za varstvo svojih pravic na voljo drugo sodno varstvo (v kazenskem in/ali civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti), ki je učinkovito. Ni namreč treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadošča, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tako US RS v odločbi Up-360/09 in sklepu Up-2962/08).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 143, 143/6.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – občina kot stranka v postopku – zelo hude posledice - zavrženje revizije
Vprašanje, ali ima občina položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in pravico do pritožbe zoper izdano odločbo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1, saj na to vprašanje odgovarja že zakon, in sicer ZGO-1 v četrtem odstavku 62. člena in ZUP v šestem odstavku 143. člena.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 67, 67/2, 129, 129/1-2.
dovoljenost revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - sprememba podatka v državljanski knjigi - pravni interes dediča za uvedbo postopka - stranka upravnega postopka
Če je o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v primeru, ko revident uveljavlja vračilo premoženja v naravi namesto vračila premoženja v obliki odškodnine, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – ugotovitev državljanstva – razlaga 23. člena ZDrž(1964) – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – trditve o neenotni sodni praksi - enaka dejanska in pravna situacija
Če izpodbijana odločitev ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, sodbe Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje revident, pa se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, za dovoljenost revizije na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic. Da bi predstavljala zelo hudo posledico, morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije – zavrženje – navedena vrednost spora (punctum) – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlagi za dovoljenost revizije ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPIZ-1 člen 12, 39, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/4, 225.
pravnomočnost odločbe - pravno sredstvo - ponovna odmera - starostna pokojnine - sredstva za notranji odkup
Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na napačni odmeri starostne pokojnine, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb je namenjen sistem pravnih sredstev. Ker zoper odločbo o odmeri pokojnine ni bila vložena pritožba in tudi ne izredno pravno sredstvo, njene spremembe z zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki so bili znani že ob izdaji prve odločbe, ni mogoče doseči.
ZPP člen 70. ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-2, 88/5, 177.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – določitev razloga v pogodbi o zaposlitvi - subjektivna nesposobnost – neizvedba zagovora – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – izločitev izvedenca
Nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne pomeni razloga za izločitev izvedenca zaradi dvoma v nepristranskost.
Prekluzivni rok za odpoved se je iztekel dne 3. 5. 2006, tožena stranka pa tožnika ves ta čas zaradi izmikanja vročitvi na noben način ni mogla doseči. Sodišče druge stopnje je pravilno ocenilo, da so bile navedene okoliščine takšne narave, da je bilo zaradi njih od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred podajo odpovedi omogoči zagovor.
Stranki sta se v 3. členu aneksa dogovorili, da neizpolnitev obveznosti iz tega aneksa pomeni odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tega dogovora ni mogoče razlagati drugače kot tako, da sta stranki z njim predpostavili, da je nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov posledica tožnikovega nekvalitetnega, nestrokovnega oziroma nepravočasnega dela.
Izrecen dogovor strank o tem, da neizpolnitev obveznosti iz aneksa pomeni odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (torej razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi), že sam po sebi zanika možnost nadaljevanja delovnega razmerja med strankama.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - vrnitev preplačila – zastaranje
Vprašanja zastaranja terjatve iz naslova preplačila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa ni mogoče vezati zgolj na določbe ZPIZ-1, pač pa ga je treba presojati po določbah OZ.
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Tožena stranka je terjatev ugotovila in od tožnika terjala izpolnitev z odločbo z dne 3. 6. 2005, ki je bila tožniku vročena 8. 6. 2005. Zato niso zastarale terjatve, ki na ta dan niso bile starejše od treh let.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice – začetek izplačevanja
Tožnik je glede na to, da je pri njem podana prva kategorija invalidnosti in je torej prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, pridobil pravico do invalidske pokojnine, vendar pa lahko to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine realizira šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
družinska in starostna pokojnina - odprava odločbe po nadzorstveni pravici – razveljavitev – ničnost
Ker odločbe ni izdal nepristojen organ in ni bila izdana o isti stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ni pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP.
ZJU člen 83, 83/5, 197, 197/1. ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2.
prenehanje delovnega razmerja – direktor občinske uprave – razrešitev - nekrivdni razlog – uporaba določbe zakona, ki je v neskladju z Ustavo – pravni učinek in uporaba ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča – pravna praznina
Sodišče prve stopnje je odločalo že po izteku roka šestih mesecev za odpravo ugotovljene neskladnosti zakona z Ustavo, ki ga je Ustavno sodišče zakonodajalcu določilo z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006, vendar le-ta svoje dolžnosti ni izpolnil. Na podlagi navedene ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča sicer res niso nastopile posledice, ki jih ZUstS določa za razveljavitev zakonske določbe po 43. in 44. členu ZUstS, je pa zaradi zakonodajalčeve neaktivnosti nastopila neustavna zakonska praznina. Le-to je sodišče prve stopnje pravilno poskušalo zapolniti z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe petega odstavka 83. člena ZJU.
Kasiranje denarja mimo blagajne oziroma mimo izdanih vozovnic že samo na sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je nujno potrebno pri poslovanju z denarjem, razen če niso sočasno ugotovljene izrecne okoliščine, na podlagi katerih delavec tako zaupanje vendarle ohranja.
ZZavar člen 230, 230/4, 358. ZDR (1990) člen 107. ZTPDR člen 6.
zavarovalno zastopanje – pogoji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – delovna doba na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika - pogodba o delu - začasno oziroma občasno opravljanje del
Tožnica na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) ni imela treh let delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, zato je Agencija pravilno zaključila, da ni zadostila zakonskemu pogoju iz 358. člena ZZavar.
Pri sporni pogodbi o delu gre za pogodbo o začasnem in občasnem opravljanju del po 107. in naslednjih členih takrat veljavnega ZDR. Pogoje, pod katerimi se je lahko sklenila takšna pogodba, je v skladu s 6. členom takrat veljavnega ZTPDR, ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis, določil delodajalec s splošnim aktom, s tem, da oseba, ki je opravljala takšna dela, ni bila v delovnem razmerju. Zakonsko predpisan pogoj za sklenitev delovnega razmerja je bil namreč sklenitev pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).
izdaja dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin – spor o zakonitosti odločbe Slovenskega inštituta za revizijo – preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca – uskladitev podzakonskih predpisov z ZRev-2 – veljavnost podzakonskih predpisov
Zahteva po uskladitvi z novim zakonom je manj stroga od zahteve po sprejemu novih podzakonskih predpisov. To pomeni, da je treba prilagoditi zgolj tiste podzakonske predpise, sprejete na podlagi prejšnjega zakona, ki ne ustrezajo več vsebini novega zakona, ostali podzakonski predpisi, ki so vsebinsko ustrezni, pa se lahko uporabljajo še naprej v dotedanji vsebini do izdaje novih.
bivši vojaški zavarovanec – vdovska pokojnina – sorazmerni del vdovske pokojnine
Šele z novelo ZPIZVZ-B je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1.
ZDR člen 143. ZTPDR člen 49. ZVis člen 63. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu člen 1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
visokošolski učitelj - neposredna pedagoška obveznost – nadurno delo – plačilo razlike v plači
Nadure se priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor tako delo ni izrecno odrejeno.