V obravnavanem primeru ni sporno, da je šlo za delovno obveznost tožnice na podlagi odločbe Urada za delo Maribor, ki temelji na Reihovskem zakoniku I s.206 in na Odloku o izvajanju delovne obveze. Ne glede na navedeno pa v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti odločilnega dejstva, da niso bile razjasnjene vse okoliščine primera, ki so relevantne za pravilno in zakonito odločbo, ker ni bilo ugotovljeno v kakšnih okoliščinah je živela mati tožnice v času, ko je bila na delu v Avstriji. Tožnici pa tudi ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku niti na prvi in tudi ne na drugi stopnji.
Zahtevo stranke, ki v materialnem in formalnem pogledu pomeni samostojen in nov zahtevek, je potrebno kot tako tudi obravnavati in o njej odločiti glede na določbe materialnega zakona.
ZZVN člen 2, 2/4, 2/5, 2, 2/4, 2/5. ZUP člen 129, 129/1-4, 129, 129/1-4.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Če je bila o zahtevi stranke za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja že izdana zavrnilna odločba, ki je postala pravnomočna, potem o novi taki zahtevi stranke, ki temelji na enaki dejanski in materialnopravni podlagi, ni mogoče meritorno odločati, ampak je njeno novo zahtevo treba zavreči.
ZZVN člen 5, 15. ZSPOZ člen 10, 10/2. Navodilo o načinu, obliki in upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega nasilja člen 3, 3/1, 3/1-1, 5, 5/1.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek v določitvi odškodnine in odločila, da tožnik do nje ni upravičen, ker je po izdaji odločbe o odškodnini prejela od podjetja AAA obvestilo, da je prišlo pri zajemanju podatkov do napake. Sodišče je tožbi ugodilo, ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšni pravni podlagi tožnik ni upravičen do odškodnine po ZSPOZ. Odločba ni tako obrazložena, da bi jo bilo lahko preveriti in ugotoviti, na kakšni pravni podlagi temelji sklicevanje na pomoto pri zajemanju podatkov brez ustrezne obrazložitve, je pomanjkljivost, ki stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je izrek izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka delno odpravila prvostopno odločbo, nedoločen in nerazumljiv. Tožena stranka je prvo točko prvostopne odločbe odpravila v nasprotju z določbami ZUP, ki se nanašajo na ravnanje prvostopnega organa v zvezi s pritožbo. Z odpravo prve točke izreka prvostopne odločbe je posredno odločila o pritožbi, vendar se v razlogih ni opredelila do pritožbenih navedb.
ZVojI člen 101, 102, 102, 101. ZZVN člen 29, 2, 2/1, 20, 2, 29, 20, 2/1.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa begunca
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca mora biti v upravnem postopku dokazano, da je osebi neposredno in konkretno grozilo vojno nasilje in je zaradi tega morala pobegniti. Samo dokazovanje bega s pričakovanim nasiljem, ki ga prinaša vsaka vojna, še ne dokazuje tudi dejstva neposredno grozečega vojnega nasilja.
Ni pravilno stališče tožene stranke, da prisilni ukrep v vsakem primeru preneha, ko se oseba vrne na svoj dom, četudi je ta urejen skrajno zasilno. Za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka je bistvena ugotovitev, kakšne so bile okoliščine in pogoji bivanja v zasilnih prostorih.
- stalno prebivališče ob prenehanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - status žrtve vojnega nasilja
Glede na to, da je bil tožnikov oče ubit kot talec na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije in glede na to, da ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, bi tožnik po mnenju sodišča izpolnjeval pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otroka ubitih staršev, če bi od očetove nasilne smrti imel stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma bi se naselil v Republiki Sloveniji z namenom stalnega prebivanja najkasneje do 31. 12. 1945.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, ki je bil rojen v času, ko so zoper starše trajala nasilna dejanja ali prisilni ukrepi, se določba 3. člena ZZVN razlaga tako, da morajo pogoj minimalnega časa trajanja izpolnjevati tako starši kot otrok, rojen staršem, nad katerimi so se izvajala nasilna dejanja ali prisilni ukrepi.
oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Pogoj za priznanje statusa ŽVN po 5. odstavku 2. člena ZZVN je dokazan obstoj prisilnih ukrepov ali prisilnih dejanj po 1., 2., 3. ali 4. odst. 2. čl. ZZVN, ki so se izvajala zoper starše (ali enega izmed njih) tožnika.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ni pomembno stališče, da prisilni ukrep v vsakem primeru preneha, ko se oseba vrne na svoj dom, četudi je ta urejen le skrajno zasilno. Tolmačenje tožene stranke, po katerem se zasilno urejeni prostori (v obravnavanem primeru po zatrjevanju tožeče stranke zasilno urejen svinjak) enačijo s pojmom doma iz zakonskega teksta, lahko privede do pravno nevzdržnih situacij.
status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec - prisilno delo
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovne deportiranke mora biti izpolnjen zakonski pogoj, to je prisilno delo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Tožnica je v tožbi sicer trdila, da je bilo delo Pflichtjahr odrejeno iz političnih in nacionalnih razlogov, a tega ni dokazala, niti ni predlagala katere dokaze naj sodišče izvede.
begunec - pregnanec - status žrtve vojnega nasilja
Da bi s svojo zahtevo po priznanju statusa žrtve vojnega nasilja - pregnanca lahko uspela, bi stranka morala izkazati tista dejstva in okoliščine, ki so po zakonski določbi 4. odstavka 2. člena ZZVN relevantne, to pa je nasilni pregon z doma s strani okupatorja, ki je moral trajati najmanj tri mesece, in ki je bil posledica povračilnih ukrepov zoper družine partizanov oziroma pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, ali posledica nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja domače hiše. Zgolj na podlagi bivanja v taborišču (ne da bi bil pri tem izkazan nasilni pregon od doma iz razlogov izvajanja povračilnih ukrepov ali požiga domače hiše) stranki ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - begunca (pregnanca) po določbi 4. odstavka 2. člena ZZVN.
pravni pouk - pritožba - rok za pritožbo - zamuda prekluzivnega roka zaradi pomanjkljivega pravnega pouka - zavrženje pritožbe
Če odločba nima pravnega pouka oz. je ta nepopoln (ne vsebuje napotila o roku za pritožbo), zaradi tega odločba ni nezakonita. Stranka se lahko ravna po veljavnih predpisih ter vloži pritožbo v pritožbenem roku ali pa v 8 dneh zahteva od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
otrok staršev, ki so izgubili življenje v zakonsko določenih okoliščinah - status žrtve vojnega nasilja
Stranka, ki statusa žrtve vojnega nasilja ne more uveljaviti zaradi uzakonjene navezne okoliščine stalnega bivanja na slovenskem ozemlju (od prenehanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa), ker tega pogoja ne izpolnjuje, neutemeljeno ugovarja, da ZZVN zanjo ne velja ter da je obravnavana drugače kot drugi državljani Republike Slovenije.
otrok staršev, ubitih zaradi sodelovanja v NOB - priznanje statusa
Ker so očeta tožeče stranke, ki je bil sicer terenski delavec Gorenjskega vojnega področja, ustrelili partizani, čeprav nesporno po pomoti, niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa po ZZVN-E (otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa).
begunec - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - druga svetovna vojna
Dejanski status žrtve vojnega nasilja iz te odločbe je povezan z vzročno zvezo med nasilnim dejanjem okupatorskih sil, ki osebo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselijo, oziroma z nasilnim dejanjem požiga, porušenja ali izropanja njihovega doma od okupatorja ali njegovega sodelavca, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 ter najmanj trimesečno trajanje tega ukrepa. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med tožnikovim odhodom od doma in povračilnim ukrepom ali nasilnim dejanjem okupatorja ali njegovih sodelavcev.
Odločanje po nadzorstveni pravici je še v okviru zakonske določbe 105. člena ZVojI, če organ do zaključka o kršitvi materialnega zakona ni prišel z dopolnjevanjem ugotovljenega dejanskega stanja ali drugačno presojo dokazov ali dopolnjevanjem razlogov ob uporabi še drugih materialnih določb. S tem pravnim sredstvom ni mogoče v nasprotju z zakonom sanirati položaja, ko odločba organa prve stopnje ni bila preizkušena z revizijo, tj. pravnim sredstvom, pri katerem je procesni položaj stranke v upravnem postopku praviloma ugodnejši kot pri razveljavitvi na podlagi nadzorstvene pravice.
stalno prebivališče ob prenehanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Če je nasilno dejanje ali prisilni ukrep bil povzročen izven območja državnega teritorija Republike Slovenije drugje na območju bivše Kraljevine Jugoslavije, mora stranka za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja izpolnjevati poleg posebnih pogojev, predpisanih za posamezno kategorijo žrtev vojnega nasilja, še splošni pogoj stalnega prebivališča iz 6. v zvezi s 7. odstavkom 2. člena ZZVN.