predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - plačilo stroškov postopka - zavezanec za plačilo stroškov - udeleženec postopka - zakoniti zastopnik otroka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mladoletni otrok, ki še ni dopolnil 15 let in sam še ni pridobil procesne sposobnosti, kljub temu, da je v njegovem imenu predlog na sodišče vložil njegov zakoniti zastopnik, lahko formalni udeleženec nepravdnega postopka in s tem zavezanec za plačilo stroškov, ki iz takšnega nepravdnega postopka izvirajo.
ZZZDR člen 51, 52, 59. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - pogodba o preužitku - razpolaganje s skupnim premoženjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 214, 316, 367a, 367a/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2.
predlog za dopustitev revizije - neobrazložena odločba - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča - začasna odredba v revizijskem postopku - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - izkazana težko popravljiva škoda - neprerekana dejstva - izdaja začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v okoliščinah konkretnega primera storilo bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu s tem, ko je v sodbi opustilo opredelitev do konkretnih obrazloženih tožbenih navedb tožnika?
Predlagatelj je torej izkazal, da je za preprečitev nastanka težko popravljive škode, ki je utemeljena z nastankom večje ekonomske škode, treba izdati začasno odredbo, s katero se zadrži nadaljnja izvršitev izpodbijane odločbe do odločitve o reviziji. Da bi temu nasprotovala javna korist, pa tožena stranka ne navaja oziroma se z izdajo začasne odredbe strinja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor glede obsega zapuščine - manjše sodišče - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - strah - pravno priznana škoda - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pravotvorno dejstvo, ki so ga bili dolžni zatrjevati in dokazovati toženci, je bila izpolnitev lastne obveznosti po posojilnih pogodbah in v skladu s temi pogodbami. Temu so zadostili s trditvijo, da je bil pogodbeno dogovorjeni (in v pogodbah kot glavnica zapisani) znesek dejansko izročen posojilojemalcu, tj. tožniku. Ker je bila izročitev dela zneska po sklenitvi pogodb nesporna, so trditve kvalificirali še z navedbo, da je bil preostanek (z navedbo, kolikšen) tožniku izročen že pred sklenitvijo pogodb, in sicer v gotovini. Po oceni revizijskega sodišča je taka trditvena podlaga, pa tudi dokazna ponudba (zaslišanje prvega in drugega toženca ter vpogled v posojilne pogodbe, ki imajo zaradi svoje oblike moč javne listine in v katerih je tožnik prejem denarja sam potrdil), zadostna in skladna z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v našem pravnem prostoru.
Še zlasti, kadar sporno dejstvo za nasprotno stranko pomeni negativno dejstvo, ji je v odvisnosti od uspeha dokazovanja prve stranke treba omogočiti predlaganje nasprotnih dokazov, s katerimi lahko ovrže prvotni dokaz - gre za prevalitev procesnega dokaznega bremena. Pravilo o pravočasnosti predlaganja dokazov je treba v takem primeru uporabljati prožno in z ozirom na to, da se bo včasih šele po izvedbi dokaza in seznanitvi z njegovo vsebino pokazalo, s čim mu je sploh mogoče nasprotovati.