ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZPP (1977) člen 213, 213/1.
sukcesija - ustavni zakon - odgovornost države za delo njenih organov - carina - odgovornost Republike Slovenije - povrnitev škode -
Po osamosvojitvi Slovenije je za odškodninski zahtevek zaradi nezakonitega dela v carinskem postopku, ki je bil izveden še pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar v carinarnici na območju Slovenije, odgovorna Republika Slovenija, ki sedaj izvršuje carinsko službo na tem območju.
Če je stanovanje namenjeno delavcem, ki opravljajo določene službene dolžnosti, imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa takšnega stanovanja.
poslovni prostor - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - zamuda s plačilom - odpovedni rok
Odpovedni in izpraznitveni razlog ni samo neplačevanje ali prepozno plačevanje najemnine, bistveno je, da je najemnik še dva meseca od opomina v zamudi s plačilom zapadle najemnine.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - slabo finančno stanje dolžnika - prodaja dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika, izkazano s podatki o solventnosti dolžnika, ne izkazuje nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo dolga.
Namera lastnika tožene stranke (lastnika podjetja), da proda podjetje, ne izkazuje nevarnosti, da bo tožena stranka (podjetje) svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujila oziroma jih skrila ali kako drugače z njimi razpolagala in s tem onemogočila ali otežila izterjavo.
Upnik kot predlagatelj, z dokazilom, da z individualno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki ni prišel do plačila, verjetno izkaže obstoj stečajnega razloga - insolventnosti.
ZPP (1977) člen 219, 365, 365/2, 496a, 496a/1. ZOR člen 279, 279/2.
udeležba na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje - posojilo - vrnitev posojila - procesne obresti
Okoliščina, da se tožena stranka zaradi selitve ni udeležila glavne obravnave, zaradi česar ni navedla dejstev in predložila dokazov, ni razlog, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče obravnavalo ta dejstva in dokaze.
Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo določbe 2. odst. 279. čl. ZOR o obrestnih obrestih.
ustanovitev podjetja - pogodba o ustanovitvi podjetja - ničnost vpisa v sodni register - zastopanje podjetja - zakoniti zastopnik - razrešitev direktorja - prekoračitev pooblastil
V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil v času sklepanja ustanovitvene pogodbe (31.10.1991) pooblaščenec za zastopanje podjetja, kdo so bili soustanovitelji tožene stranke in ali so podani razlogi zaradi katerih so se le ti lahko zanesli na stanje vpisano v sodnem registru. Šele po ugotovitvi teh odločilnih dejstev bo sodišče prve stopnje lahko pravilno odločilo, ali je pogodba o ustanovitvi tožene stranke veljavna ali ne.
Časopisni članki so bili opozorilo toženi stranki, da bi pred sklenitvijo cesijske pogodbe morala preveriti ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke in je s tem podan subjektivni element izpodbojnosti.
Aktivno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe ima stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.
Stranki sta sklenili cesijsko pogodbo in ne mandatne pogodbe, zato določilo 770. člena ZOR ne pride v poštev.
Sodišče je ves čas postopka označevalo tožečo stranko s firmo, ki jo je sama navedla v izvršilnem predlogu - tožbi. Če je med pravdo prišlo pri tožnici do statusnih sprememb, bi morala tožnica o tem obvestiti sodišče. Vprašanje identifikacije spora je interna zadeva tožeče stranke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Postopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
Sodišče prve stopnje je vročilo sodbo toženi stranki dne 23.8.1993, torej je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel 7.9.1993 opolnoči.
Tožena stranka je svojo pritožbo poslala po pošti z navadno poštno pošiljko. Ta je prispela neposredno k Višjemu sodišču v Ljubljani šele 9.9.1993, torej po preteku roka za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje po določilu 366. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrglo kot prepozno.
Na opozorilo sodišča bi tožeča stranka morala ugotoviti, kdo je pravdni naslednik njenega dolžnika. Ker tega ni storila, so po členu 83 ZPP nastopile procesne posledice, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354 člena ZPP, sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, delno pa so si razlogi med seboj v nasprotju. Predmet tožbenega zahtevka je prevoznina iz treh računov za prevoze, ki bi naj bili opravljeni 21.5., 22.5. in 23.5.1991. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da tožnica prevozov ni izvršila. Kakšna je torej pravna podlaga izreka v prvostopni sodbi ni navedeno.
Tožeča stranka je že v pripravljalnem spisu, s katerim je umaknila tožbo, navedla, da umika zato, ker "je bil med strankama sklenjen plačilni sporazum, v katerega je zajeta tudi terjatev, ki je predmet zahtevka ...". Zato bo moralo prvostopno sodišče pred odločitvijo, ali je toženka po členu 158/I ZPP upravičena do stroškov, ugotoviti obstoj in vsebino tega sporazuma in oceniti, ali je zatrjevano okoliščino šteti kot izpolnitev zahtevka med pravdo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - umik
Ker je upnik, ko je bil pozvan, da popravi izvršilni predlog, sporočil žiro račun neke druge pravne osebe, ne pa dolžnikove, je prvostopno sodišče utemeljeno ugotovilo, da upnik ni ugodil zahtevi za popravo in je po členu 14 ZIP in 109 ZPP nastala procesna posledica - umik izvršilnega predloga.