CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033233
ZIZ člen 215, 215/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1. OZ člen 168, 168/2, 391, 391/1.
hipotekarni dolžnik - odgovornost osebnega dolžnika in hipotekarnega dolžnika - vrnitev premičnin - primerna odmena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - cenitev premičnin - trenutek ugotovitve višine obveznosti - izplačilo protivrednosti v denarju - pravica do zakonskih zamudnih obresti - fakultativna obveznost - pravica do izbire - premoženjski položaj - načelo popolne povrnitve škode - cene ob izdaji sodne odločbe - obrazloženost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je odločilo o predlogu po 215. členu ZIZ in o stroških predhodnih pravnih sredstev, kar je vse neposredno povezano le z izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve, ki je bila dovoljena le zoper dolžnika, ne pa tudi zoper hipotekarne dolžnike (ki odgovarjajo le za denarno terjatev iz naslova stroškov postopka, kot utemeljeno opozarjajo v pritožbi). Sodišče tako ni imelo podlage, da je tudi hipotekarnim dolžnikom v plačilo naložilo odmeno za premičnine, ki bi jih dolžnik moral vrniti upniku, ter da je tudi v razmerju do njih odločalo o stroških pravnih sredstev, ki se nanašajo le na nedenarno terjatev.
215. člen ZIZ sodišče uporabi, kadar se stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti upniku, ne najdejo ne pri dolžniku ne pri kom drugem, upnik pa je v predlogu navedel in izkazal, da pri rubežu stvari niso bile najdene in je tako izpolnil pogoje po tej zakonski določbi. V takem primeru sodišče na upnikov predlog oceni vrednost teh stvari in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.
Na podlagi 215. člena ZIZ je dolžniku v plačilo mogoče naložiti zgolj in samo denarni znesek, ki predstavlja ocenjeno vrednost premičnin, ki bi jih sicer v okviru svoje nedenarne obveznosti moral vrniti, kar pomeni, da 215. člen ZIZ ne omogoča tudi naložitve plačila zakonskih zamudnih obresti od ocenjene vrednosti stvari.
Namen ugotovitve vrednosti premičnin po 215. členu ZIZ je v tem, da se upniku zagotovi takšen premoženjski položaj, kakršen bi bil, če dolžnik ne bi opustil svoje obveznosti vrniti te stvari. Pritrditi je argumentaciji v izpodbijanem sklepu, da je ekvivalent premoženjskega položaja upnika, ki vzpostavlja ravnotežje, ki je bilo porušeno, ko dolžnik ni vrnil stvari, ravno ocenjena vrednost teh stvari, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik bi se namreč lahko obveznosti izročitve premičnin razbremenil z izpolnitvijo svoje fakultativne obveznosti, to je s plačilom zneskov, ki so bili določeni v pravdnem postopku. Ti zneski bi upniku v tistem trenutku omogočili enak premoženjski položaj, kot bi ga imel v primeru vračila predmetov, in bi zanj predstavljali natanko takšno denarno zadoščenje, kot bi ga imela sama izročitev stvari s strani dolžnika, ob plačilu te protivrednosti pa upnik tudi ne bi imel več podlage za prisilno izvršitev izvršilnega naslova. Takšno stališče tudi v celoti ustreza načelu povrnitve premoženjske škode, na katerega je napotilo višje sodišče v predhodnem sklepu in na katerega se sklicuje tudi pritožba, saj se skladno z drugim odstavkom 168. člena OZ povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Stroškovna odločitev je ustrezno in zadostno obrazložena, razlogi pa so konkretni in prepričljivi ter omogočajo obrazloženo izpodbijanje njihove pravilnosti, česar upnik v pritožbi ni izkoristil. V sklepu je pojasnjena tudi materialnopravna podlaga, ki jo višje sodišče sprejema kot pravilno, zato so pavšalni pritožbeni očitki o napačnih zaključkih neutemeljeni, očitkov o arbitrarnosti odločitve pa pritožba ne konkretizira, zato jih niti ni mogoče preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031904
OZ člen 299, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a.
uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninska odgovornost zavarovalnice - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek zamude
Tožnik od toženke uveljavlja odškodnino, ker je imel povzročitelj prometne nesreče, v kateri je sam utrpel škodo, pri njej sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Gre za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP. Neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na določbo 943. člena OZ. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.
Za presojo zamude oziroma teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine zahtevane od zavarovalnice je potrebno uporabiti splošne določbe 299. člena OZ.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - subvencija za plačilo vrtca - pridobitev podatkov - trditveno breme
Stališče sodišča prve stopnje, da je „tožena stranka imela možnost preveriti podatke in kolikor bi se želela ubraniti plačila, bi morala konkretno in specificirano ugovarjati posameznemu dejstvu, navedenemu v specifikaciji“, pomeni pravilno uporabo 212. člena ZPP.
Svoje zakonske obveznosti subvencioniranja vrtcev se zato toženka, če so pogoji izpolnjeni, ne more izogniti, tudi če pogodba ni sklenjena, saj vsebino take pogodbe determinirajo določila citiranih zakonov in ustrezni sklepi CSD.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo ustno dogovorjeno višino plače, je pravilno upoštevalo dogovor obeh strank o višini plače, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je bilo do zdaj nekaj računov poravnanih, da knjigovodsko stanje ni usklajeno, da ugovarja sklepu o izvršbi v celoti tako po temelju kakor po višini. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZPP v 337. členu določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi niti ne navaja, da dokaza glede čakanja na delo ni mogla iz opravičljivih razlogov predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati.
Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu.
Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Detektiva sta tožnika videla, da je zapustil dom, nakar sta mu sledila. Dejstvo, da nista predložila materialnih dokazov - npr. fotografije, ne pomeni, da njune ugotovitve niso upoštevne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031872
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1.
uveljavljanje škode - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - škoda zaradi zaupanja - pravočasno uveljavljanje - prekluzivni rok - enoletni prekluzivni rok - izguba pravic
Kupci so pravočasno grajali posamezne napake (očitne ali skrite) v razmerju do tožnika in pravočasno vložili tožbe zoper tožnika, izostala pa je (očitno zaradi napačnega materialnopravnega stališča) presoja pravočasnosti tožnikovega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov oziroma odškodnine za škodo zaradi zaupanja v tožnikovem pogodbenem razmerju do toženke. Značilnosti škode zaradi zaupanja imajo vsi zahtevki, ki so jih kupci stanovanj uveljavljali do tožnika iz prodajnih pogodb (tudi zahtevki zaradi napak stanovanj in plačila pogodbene kazni), ki jih je tožnik sklenil z njimi v zaupanju, da bo toženka pravilno izpolnila svoje obveznosti do tožnika iz njune prodajne pogodbe. Zneski, ki jih je tožnik izplačal kupcem stanovanj po sodnih poravnavah zaradi napak, zato predstavljajo škodo zaradi zaupanja. Odgovornost za to škodo se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti toženke, ampak po posebnih predpostavkah toženkine odgovornosti za stvarne napake, med katerimi je tudi ta, da je treba odškodninski zahtevek za škodo zaradi zaupanja sodno uveljavljati v roku enega leta (prvi odstavek 480. člena OZ). Gre za prekluzivni rok, katerega zamuda povzroči izgubo kupčevih pravic do prodajalca.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru sodba že izdana, gre pri izdelavi nadaljnje obrazložitve samo še za pisno izdelavo sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Izdelava obrazložitve skladno s tretjim odstavkom 496. člena ZPP (torej obrazložitve z vsemi sestavinami iz četrtega odstavka 324. člena ZPP), ki je sledila napovedi pritožbe, torej ni bila (več) izdaja sodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00033202
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 57, 170, 170/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 142. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 320, 416.
nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - pravno in procesno nasledstvo - zastavna pravica na nepremičnini - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pridobitelj lastninske pravice - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - ugovor novega dolžnika - zemljiškoknjižno stanje - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka zaradi stečaja - stečaj zapuščine brez dedičev - ugovor zoper sklep o izvršbi - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Upnikova prej vknjižena zastavna pravica na nepremičnini učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Kasnejši pridobitelj lastninske pravice torej pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino oziroma postane hipotekarni dolžnik, posledično pa tudi dolžnik v izvršilnem postopku.
Drži pritožbena ugotovitev, da je bil predmetni izvršilni postopek že s smrtjo prvotnega dolžnika prekinjen. Prav tako drži, da se je nad zapuščino začel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da bi se izvršilni postopek tudi z začetkom stečaja zapuščine prekinil. Vendar pa navedeni prekinitvi postopka nastopita že ex lege in je sklep o prekinitvi le deklaratorne narave. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Ni pomembno, da je hipotekarna dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po začetku stečaja zapuščine, bistveno je, da je bila po podatkih zemljiške knjige solastnica v času izdaje izpodbijanega sklepa.
Sodišče je upnikov odgovor na ugovor hipotekarnim dolžnikom vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njihovega ugovora pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa niso mogli opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila hipotekarnim dolžnikom kršena pravica do izjave v postopku. Hipotekarni dolžniki so se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb lahko izjavili šele s predmetno pritožbo, tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe hipotekarnih dolžnikov, ki jih podajajo v pritožbi.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.
Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, pozvalo dolžnico k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, da je rok za plačilo navedene sodne takse iztekel in da dolžnica navedene sodne takse v navedenem roku ni plačala.
Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje ugovor dolžnice za umaknjen.
nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina (primerjaj 224. člen ZPP), ki dokazuje pravilnost vročitve (torej dejstvo, da je bil taksni nalog tožencu vročen). Resničnost dejstev, ugotovljenih v potrdilu, bi moral toženec izpodbijati samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost potrdila, ne pa s posplošenim, pavšalnim in povsem neizkazanim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Tožnik je s tem, ko na delo ni prišel in za to ni imel opravičljivega razloga, storil hujšo kršitev temeljne obveznosti opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi po 33. členu ZDR-1. Po tem členu mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da (procesni) pobotni ugovor tožene stranke ni dovoljen, ker naj bi bil že pred tem izvršen materialni pobot. Stališče ni pravilno, saj tožena stranka kot delodajalec ni mogla pravno veljavno izvesti pobota svoje terjatve iz naslova odškodnine, s terjatvijo tožnice za plačilo odpravnine. Po določbi prvega odstavka 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. V skladu s tretjim odstavkom 136. člena ZDR-1 delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve. Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni podala soglasja za pobot terjatve, pobotna izjava tožene stranke brez soglasja tožnice ni mogla med strankama povzročiti pravnih učinkov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da procesni pobot ni dopusten, ker je že bil opravljen materialni pobot.
lastninska tožba (rei vindicatio) - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - obstoj zastavne pravice - posest premičnine - plačilo odškodnine - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - materialno procesno vodstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da mora sodišče v primeru predložitve dokazne listine v tujem jeziku opraviti materialno procesno vodstvo, s katerim stranko pozove na predložitev listin v prevodu in ji dodeli rok.
Zgolj izkazana posest nad vozilom ne more pripeljati do ugotovitve, da je zastavna pravica obstajala.