CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
ZDR-1 člen 144, 148, 148/7.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 45, 45/1.
plačilo razlike plače - nadurno delo - referenčno obdobje - višek ur - neenakomerno razporejen delovni čas
Za presojo količine opravljenega dela ni ključen plan dela. Plani dela predvidevajo čas, ki bo potreben, da se delo opravi, ni pa jih možno obravnavati kot evidenco prisotnosti na delu, ki bi kazala dejanski čas tožnikovega dela. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti svojih navedb, da naj bi šlo pri tožniku zgolj za prisotnost v prostorih delodajalca (povezano s prezgodnjimi prihodi in prepoznimi odhodi), ne pa tudi za delo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-6, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ravnanje z nepopolno vlogo - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže vlogo, ki je vlagatelj pravočasno ne dopolni, kljub temu, da je bil po prvem odstavku tega člena pozvan, naj to stori v roku, določenem po drugem odstavku tega člena, ter opozorjen na posledice neupoštevanja te zahteve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00033167
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 7, 7/2, 212.
ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazno pravilo - listinski dokaz - primernost dokaza
Stranka ima v pritožbi možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendar le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega dokaza, tej zahtevi pa dolžnik v predmetni zadevi ni zadostil.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu. Tako ZST-1 v prvem odstavku 34.a člena določa, da je treba ugovoru zoper plačilni nalog, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Prav tako je v tretjem odstavku 6. člena ZST-1 (ki določa način plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks) določeno, da mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference oziroma sklicne številke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034263
OZ člen 346, 346/1, 352, 352/3. ZPP člen 253, 254.
plačilo odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - malomarno zdravljenje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - zaključek zdravljenja - vedenje o škodi in povzročitelju - sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti (prvi odstavek 346. člena OZ). Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in z povzročiteljem.
razporeditev - prijava v zavarovanje - plačilo prispevkov - zastaranje
Delodajalec delavcu mesečno izplačuje plačo, pri čemer mu mora obračunati bruto plačo, katere del je plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost, kar prav tako zastara v roku petih let, glede na Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Tako je tožnikova pravica zahtevati prijavo v socialno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ v R Sloveniji in za obračun in plačilo vseh davkov za čas od 1. 1. 1985 do 31. 10. 1991 zastarala, pri čemer je tožnik vložil tožbo dne 2. 2. 2018. Ob tem delavec tudi ne more imeti dvojnega pokojninskega zavarovanja tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
Glede na to, da je tožnik v tožbi navedel, da sta oba skupna otroka pravdnih strank polnoletna, in za to predložil dokaze - izpiska iz rojstne matične knjige, sodišče prve stopnje glede na 4. točko 416. člena ZPP upravičeno tožbe ni poslalo organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek v pritožbi, da sodišče v sodbo ni vključilo sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki in vpisanega v register po DZ, in da ni poskrbelo za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter da ni poskrbelo za preživljanje obeh šoloobveznih otrok. Niti po zgoraj navedenih določbah ZPP (415. - 421. člen) niti po ZZZDR sodišče ni dolžno v sodbo o razvezi zakonske zveze po tožbi vključiti sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki, in zato ni utemeljen očitek, da v sodbi niso navedena odločilna dejstva po členu 339 ZPP. Prav tako v predmetni zadevi sodišče ni bilo dolžno poskrbeti za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter za preživljanje obeh otrok, saj sta slednja polnoletna, kot izhaja iz izpiskov iz rojstne matične knjige in nesporno nad njima ni podaljšana roditeljska pravica.
izpodbijanje sklepa o domiku - nedovoljena pritožba
ZIZ-J je odpravil možnost pritožbe zoper sklep o domiku, ker to pomeni hitrejši in racionalnejši postopek. Po tej noveli je tako v petem odstavku 189. člena ZIZ določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZPP člen 226, 328, 344. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
premoženjska škoda - odškodnina za izgubljeni zaslužek - izguba dohodka - denarna renta - mesečna renta - delna nezmožnost za delo - delovna nezmožnost - pridobitna sposobnost - popravni sklep - tek zakonskih zamudnih obresti - III. kategorija invalidnosti - bodoča škoda - normalen tek stvari - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - predložitev listine
ZPP v 328. členu in v 344. členu ne določa, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o predlogu za popravo sodbe le-tega vročiti nasprotni stranki v odgovor. Da je temu tako, kaže možnost začeti s postopkom za popravo sodbe tudi po uradni dolžnosti, ki ne terja obveščanja strank pred odločitvijo sodišča.
Do zamude ne more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve, ki zapade takrat, ko oškodovancu nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
Pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka in rente se upošteva zaslužek, ki bi ga tožnica prejela glede na normalen tek stvari, če do poškodbe in s tem do odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo ne bi prišlo. Gre torej za zaslužek, ki ga tožnica zaradi poškodbe (od prenehanja delovnega razmerja, med katerim je prišlo do nezgode) ni mogla oziroma ne more doseči. Škoda, ki se kaže v prikrajšanju na zaslužku, se določa na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive časa škodnega dogodka.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrjevala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
Detektiva sta tožnika videla, da je zapustil dom, nakar sta mu sledila. Dejstvo, da nista predložila materialnih dokazov - npr. fotografije, ne pomeni, da njune ugotovitve niso upoštevne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031872
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1.
uveljavljanje škode - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - škoda zaradi zaupanja - pravočasno uveljavljanje - prekluzivni rok - enoletni prekluzivni rok - izguba pravic
Kupci so pravočasno grajali posamezne napake (očitne ali skrite) v razmerju do tožnika in pravočasno vložili tožbe zoper tožnika, izostala pa je (očitno zaradi napačnega materialnopravnega stališča) presoja pravočasnosti tožnikovega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov oziroma odškodnine za škodo zaradi zaupanja v tožnikovem pogodbenem razmerju do toženke. Značilnosti škode zaradi zaupanja imajo vsi zahtevki, ki so jih kupci stanovanj uveljavljali do tožnika iz prodajnih pogodb (tudi zahtevki zaradi napak stanovanj in plačila pogodbene kazni), ki jih je tožnik sklenil z njimi v zaupanju, da bo toženka pravilno izpolnila svoje obveznosti do tožnika iz njune prodajne pogodbe. Zneski, ki jih je tožnik izplačal kupcem stanovanj po sodnih poravnavah zaradi napak, zato predstavljajo škodo zaradi zaupanja. Odgovornost za to škodo se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti toženke, ampak po posebnih predpostavkah toženkine odgovornosti za stvarne napake, med katerimi je tudi ta, da je treba odškodninski zahtevek za škodo zaradi zaupanja sodno uveljavljati v roku enega leta (prvi odstavek 480. člena OZ). Gre za prekluzivni rok, katerega zamuda povzroči izgubo kupčevih pravic do prodajalca.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da (procesni) pobotni ugovor tožene stranke ni dovoljen, ker naj bi bil že pred tem izvršen materialni pobot. Stališče ni pravilno, saj tožena stranka kot delodajalec ni mogla pravno veljavno izvesti pobota svoje terjatve iz naslova odškodnine, s terjatvijo tožnice za plačilo odpravnine. Po določbi prvega odstavka 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. V skladu s tretjim odstavkom 136. člena ZDR-1 delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve. Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni podala soglasja za pobot terjatve, pobotna izjava tožene stranke brez soglasja tožnice ni mogla med strankama povzročiti pravnih učinkov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da procesni pobot ni dopusten, ker je že bil opravljen materialni pobot.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika in tako zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00033202
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 57, 170, 170/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 142. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 320, 416.
nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - pravno in procesno nasledstvo - zastavna pravica na nepremičnini - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pridobitelj lastninske pravice - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - ugovor novega dolžnika - zemljiškoknjižno stanje - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka zaradi stečaja - stečaj zapuščine brez dedičev - ugovor zoper sklep o izvršbi - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Upnikova prej vknjižena zastavna pravica na nepremičnini učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Kasnejši pridobitelj lastninske pravice torej pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino oziroma postane hipotekarni dolžnik, posledično pa tudi dolžnik v izvršilnem postopku.
Drži pritožbena ugotovitev, da je bil predmetni izvršilni postopek že s smrtjo prvotnega dolžnika prekinjen. Prav tako drži, da se je nad zapuščino začel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da bi se izvršilni postopek tudi z začetkom stečaja zapuščine prekinil. Vendar pa navedeni prekinitvi postopka nastopita že ex lege in je sklep o prekinitvi le deklaratorne narave. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Ni pomembno, da je hipotekarna dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po začetku stečaja zapuščine, bistveno je, da je bila po podatkih zemljiške knjige solastnica v času izdaje izpodbijanega sklepa.
Sodišče je upnikov odgovor na ugovor hipotekarnim dolžnikom vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njihovega ugovora pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa niso mogli opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila hipotekarnim dolžnikom kršena pravica do izjave v postopku. Hipotekarni dolžniki so se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb lahko izjavili šele s predmetno pritožbo, tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe hipotekarnih dolžnikov, ki jih podajajo v pritožbi.
obogatitveni zahtevek - vračilo v naravi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj
Obogatitveni zahtevek je primarno usmerjen v vrnitev točno tistega predmeta, ki ga je prejemnik (neupravičeno) prejel. Načeloma se predmet obogatitve vrača v naravi.