ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/2-6, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ravnanje z nepopolno vlogo - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže vlogo, ki je vlagatelj pravočasno ne dopolni, kljub temu, da je bil po prvem odstavku tega člena pozvan, naj to stori v roku, določenem po drugem odstavku tega člena, ter opozorjen na posledice neupoštevanja te zahteve.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja tudi za vročitev tožbe, sodbe ipd. pisanj za katere je predpisana osebna vročitev (člen 142 ZPP). Vročitev je tako pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe ali pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje se je o pravilni vročitvi sodnih pisanj prepričalo iz vročilnice pošte, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar je v njej navedeno (člen 224/I in II ter IV ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035112
ZPP člen 343, 343/4, 351, 351/1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - začasna odredba v sporu med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - izkazana težko popravljiva škoda - namen regulacijske začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - nedopustna pritožba
Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje vseh okoliščin pri otroku in udeležencih ter iskanje optimalnega načina in ureditve stikov, morajo pa biti stiki (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo.
Zoper tisti del sklepa, v katerem je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma izdana začasna odredba glede stikov po uradni dolžnosti, ni dopustna pritožba.
pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, pozvalo dolžnico k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, da je rok za plačilo navedene sodne takse iztekel in da dolžnica navedene sodne takse v navedenem roku ni plačala.
Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje ugovor dolžnice za umaknjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Tožnik je s tem, ko na delo ni prišel in za to ni imel opravičljivega razloga, storil hujšo kršitev temeljne obveznosti opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi po 33. členu ZDR-1. Po tem členu mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu vodilni odpremnik - prodajalec, na katerem tožnik dejansko že nekaj let ni delal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034102
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1, 339, 339/2.
mandatna pogodba - pravno svetovanje - ustna pogodba - dogovor o plačilu - prenehanje denarne obveznosti - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ni opredelilo do ugovorov, da so bile vse obveznosti tožene stranke po spornih računih tožeči stranki poravnane na drug način in sicer z odstopi terjatev (iz naslova povračila pravdnih stroškov) do nasprotnih strank iz posameznih sodnih postopkov (gospodarskih sporov), kar vse je tožena stranka podrobno in konkretizirano obrazložila in utemeljila v okviru svoje druge pripravljalne vloge za vse te navedbe pa tudi predložila ustrezne dokaze in sicer pogodbe o odstopu terjatev, pri tem pa je podala tudi natančen obračun, katere terjatve tožeče stranke (tudi po vtoževanih računih) bi se na ta način zapirale. Ker se do teh trditev tožene stranke, ki jih ni mogoče označiti za pravno nepomembne, ni opredelilo, izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov, zaradi česar je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje toženi stranki tudi kršilo njeno pravico do izjave, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Detektiva sta tožnika videla, da je zapustil dom, nakar sta mu sledila. Dejstvo, da nista predložila materialnih dokazov - npr. fotografije, ne pomeni, da njune ugotovitve niso upoštevne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031872
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1.
uveljavljanje škode - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - škoda zaradi zaupanja - pravočasno uveljavljanje - prekluzivni rok - enoletni prekluzivni rok - izguba pravic
Kupci so pravočasno grajali posamezne napake (očitne ali skrite) v razmerju do tožnika in pravočasno vložili tožbe zoper tožnika, izostala pa je (očitno zaradi napačnega materialnopravnega stališča) presoja pravočasnosti tožnikovega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov oziroma odškodnine za škodo zaradi zaupanja v tožnikovem pogodbenem razmerju do toženke. Značilnosti škode zaradi zaupanja imajo vsi zahtevki, ki so jih kupci stanovanj uveljavljali do tožnika iz prodajnih pogodb (tudi zahtevki zaradi napak stanovanj in plačila pogodbene kazni), ki jih je tožnik sklenil z njimi v zaupanju, da bo toženka pravilno izpolnila svoje obveznosti do tožnika iz njune prodajne pogodbe. Zneski, ki jih je tožnik izplačal kupcem stanovanj po sodnih poravnavah zaradi napak, zato predstavljajo škodo zaradi zaupanja. Odgovornost za to škodo se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti toženke, ampak po posebnih predpostavkah toženkine odgovornosti za stvarne napake, med katerimi je tudi ta, da je treba odškodninski zahtevek za škodo zaradi zaupanja sodno uveljavljati v roku enega leta (prvi odstavek 480. člena OZ). Gre za prekluzivni rok, katerega zamuda povzroči izgubo kupčevih pravic do prodajalca.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnik je s podpisom sporazuma podal voljo glede njegove sklenitve, pri čemer je tožena stranka sestavila sporazum in ga tudi odjavila iz socialnih zavarovanj. Torej je bil sklenjen v skladu s teorijo o realizaciji pogodbe. Tudi če je tožnik podpisal sporazum zaradi morebitne upokojitve, to ne more predstavljati grožnje, bistvene zmote ali prevare (45. člen, 46. člen, 49. člen OZ). Ob tem pa preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe zaradi napak volje po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile, v vsakem primeru pa pravica preneha v roku enega leta, ko je bila pogodba sklenjena. Do sklenitve sporazuma je prišlo 27. 7. 2017, tožnik pa je vložil tožbo 29. 9. 2018, torej po poteku objektivnega roka.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru sodba že izdana, gre pri izdelavi nadaljnje obrazložitve samo še za pisno izdelavo sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Izdelava obrazložitve skladno s tretjim odstavkom 496. člena ZPP (torej obrazložitve z vsemi sestavinami iz četrtega odstavka 324. člena ZPP), ki je sledila napovedi pritožbe, torej ni bila (več) izdaja sodbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati.
Neutemeljeno še upnik dodaja, da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
razporeditev - prijava v zavarovanje - plačilo prispevkov - zastaranje
Delodajalec delavcu mesečno izplačuje plačo, pri čemer mu mora obračunati bruto plačo, katere del je plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost, kar prav tako zastara v roku petih let, glede na Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Tako je tožnikova pravica zahtevati prijavo v socialno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ v R Sloveniji in za obračun in plačilo vseh davkov za čas od 1. 1. 1985 do 31. 10. 1991 zastarala, pri čemer je tožnik vložil tožbo dne 2. 2. 2018. Ob tem delavec tudi ne more imeti dvojnega pokojninskega zavarovanja tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
ZPP člen 226, 328, 344. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
premoženjska škoda - odškodnina za izgubljeni zaslužek - izguba dohodka - denarna renta - mesečna renta - delna nezmožnost za delo - delovna nezmožnost - pridobitna sposobnost - popravni sklep - tek zakonskih zamudnih obresti - III. kategorija invalidnosti - bodoča škoda - normalen tek stvari - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - predložitev listine
ZPP v 328. členu in v 344. členu ne določa, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o predlogu za popravo sodbe le-tega vročiti nasprotni stranki v odgovor. Da je temu tako, kaže možnost začeti s postopkom za popravo sodbe tudi po uradni dolžnosti, ki ne terja obveščanja strank pred odločitvijo sodišča.
Do zamude ne more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve, ki zapade takrat, ko oškodovancu nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
Pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka in rente se upošteva zaslužek, ki bi ga tožnica prejela glede na normalen tek stvari, če do poškodbe in s tem do odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo ne bi prišlo. Gre torej za zaslužek, ki ga tožnica zaradi poškodbe (od prenehanja delovnega razmerja, med katerim je prišlo do nezgode) ni mogla oziroma ne more doseči. Škoda, ki se kaže v prikrajšanju na zaslužku, se določa na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive časa škodnega dogodka.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrjevala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - subvencija za plačilo vrtca - pridobitev podatkov - trditveno breme
Stališče sodišča prve stopnje, da je „tožena stranka imela možnost preveriti podatke in kolikor bi se želela ubraniti plačila, bi morala konkretno in specificirano ugovarjati posameznemu dejstvu, navedenemu v specifikaciji“, pomeni pravilno uporabo 212. člena ZPP.
Svoje zakonske obveznosti subvencioniranja vrtcev se zato toženka, če so pogoji izpolnjeni, ne more izogniti, tudi če pogodba ni sklenjena, saj vsebino take pogodbe determinirajo določila citiranih zakonov in ustrezni sklepi CSD.