Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje brez naroka - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.
Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
URS člen 25. ZPP člen 73, 73/5, 74, 74/2, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 49, 49/1, 49/2, 49/3, 242.
stečajni postopek nad pravno osebo - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravni pouk - predhodni stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper končno odločbo - pravica do pravnega sredstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika.
Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031849
ZPP člen 11, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 120.
gospodarski spor majhne vrednosti - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo koncentracije postopka - nedovoljena pritožbena novota - nedopusten pritožbeni razlog - telefonske in internetne storitve - splošni pogoji pogodbe - odstop od pogodbe - prejem izjave o odpovedi pogodbe - prejem elektronskega sporočila - oblika odstopne izjave - trditveno in dokazno breme
V prvi alineji 8. točke Splošnih pogojev Pogodbe (v nadaljevanju: SPP) je zapisano, da odgovornost za komunikacijo med pogodbenima strankama vedno nosi pošiljatelj, če ti pogoji ne določajo drugače. Da bi drugače določali, iz pritožbe ne izhaja, pritožbeno sodišče pa takega določila ni našlo. Zgolj običajne informativne komunikacije je skladno z drugo alinejo 8. točke teh SPP dovoljeno tožnici dostaviti z elektronsko pošto. Splošno določilo iz prve alineje 8. točke pa je konkretizirano v tretji alineji iste točke. Ta določa, da je treba obvestila o dejstvih, ki imajo za posledice pravne zahtevke, nasprotni stranki dostaviti pisno ali na drug argumentiran način. Tega toženka ni naredila. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje dokazno breme o tem, da je tožnica prejela objavo o odstopu od pogodbe, pravno napačno prevalilo na toženko.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.
OZ člen 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
mesečna renta - pomembneje spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti - odprava rente - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035893
ZGJS člen 35. ZLS člen 61. ZPP člen 8, 257, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 39, 82, 86.
gospodarske javne službe - odlaganje odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - ničnost pogodbe - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - predmet pogodbe - kavza pogodbe - dokazna ocena izpovedi stranke - trditvena podlaga - opredelitev do navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - pravica stranke do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razlikovanje med izvajanjem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in določitvijo kraja odlaganja odpadkov. Prav slednje je tisto, kar ureja sporna Pogodba. Ta namreč v svoji vsebini ne nalaga, da mora odpadke, zbrane pri prvi tožnici, v regijski center za ravnanje z odpadki X. dostaviti družba S., d. o. o. Še več, določilo prvega odstavka V. točke Pogodbe izrecno določa, da se družba S., d. o. o., kot upravljalec X. zaveže sprejeti odpadke, ki jih bo pooblaščeni izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za prvo tožnico pripeljal v X. Pogodba se torej ne dotika vprašanja, kdo pri tožnicah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Sporazum strank o tem, da bo prva tožnica v X. dostavila določeno količino odpadkov, ni sporazum o tem, da bo družba S., d. o. o., pri prvi tožnici prevzela tudi dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, temveč (le) da bo dostavljene odpadke v X. sprejela.
ZPP člen 188, 188/2, 350, 350/3, 458, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konec glavne obravnave - izdaja sodbe - umik tožbe - učinki umika tožbe
Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.
Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZSVarPre člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama - občasni neperiodični dohodki - višina lastnega dohodka - plačevanje kreditne obveznosti - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - suspenzivni učinek pritožbe
V predlogu ali njegovi dopolnitvi bi tožnik moral podati tudi obrazložene navedbe o drugih prilivih na njegov TRR, s katerimi bi izkazal (podprto z ustreznimi dokazi), da ti prilivi ne predstavljajo njegovih občasnih, neperiodičnih dohodkov ter jih zato ni mogoče upoštevati v izračunu višine njegovega lastnega dohodka po določbah ZSVarPre. Ker tega ni storil, je prvo sodišče tudi te prilive utemeljeno upoštevalo.
Rok plačila takse je izpolnitveni rok, ki zaradi tožnikove pritožbe, ki ima odložni učinek, ni mogel začeti teči že pred odločitvijo o pritožbi.
nasilje v družini - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - materialni prekluzivni rok - uvedba postopka - stranka postopka
Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato je bilo na predlagateljici breme, da dokaže pravočasnost svojega predloga s posegom v svojo osebnostno pravico.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 30, 53, 53/4. ZD člen 132.
upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.
Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033458
KZ-1 člen 19, 20, 20/2, 31, 31/1, 31/3, 74, 74/2, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 154, 154/2, 501. URS člen 37, 38.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - pristojnost slovenskega sodišča - kraj storitve kaznivega dejanja - teritorialno načelo - ubikvitetna teorija - zakonski znaki kaznivega dejanja - količina droge - nadaljnja prodaja - sklicevanje na pravno zmoto - dokazanost naklepa - zavest o protipravnosti - prepovedane droge - sprememba opisa kaznivega dejanja - odločba o odvzemu premoženjske koristi - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodišča - statični IP naslov
Sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, saj so bile kemikalije nabavljene, to je kupljene na Nizozemskem.
Kaznivo dejanje se je namreč izvrševalo iz Republike Slovenije.
Upravljanje spletne strani je bilo organizirano prav tako iz Slovenije.
Prodaja prepovedane droge je izvršena že s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede količine in cene in se za izvršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tudi ne zahteva, da je bilo blago izročeno kupcu.