Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.
OZ člen 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
mesečna renta - pomembneje spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti - odprava rente - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD).
Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/2, 155, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - upravičenost do povračila stroškov - preizkus potrebnosti stroškov - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes za odlog izvršbe - stroški postopka izvršbe - delni uspeh v postopku - kriterij uspeha
Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje brez naroka - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031601
OZ člen 190, 191, 614, 614/1, 615. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakupna pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - pogodba za določen čas - pretek določenega časa - prenehanje zakupa - prenehanje pogodbe za določen čas - poslovodstvo brez naročila - molče obnovljen zakup - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - dokazi in izvajanje dokazov - neprerekane navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je pravna podlaga za izvajanje storitev tožeče stranke prenehala s potekom časa, za katerega je bila Pogodba sklenjena, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na okoliščine v sferi tožene stranke, ki bi naj slednji nalagale obveznost, da tudi po izteku pogodbenega razmerja s tožečo stranko vzdržuje parkirišča oziroma zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Materialnopravno je zmotno naziranje tožeče stranke, da je za odločitev v obravnavani zadevi relevantno, ali je za toženo stranko obstajala obveznost ali vsaj potreba, da tudi po prenehanju Pogodbe zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Za opustitve tožene stranke in morebitne sankcije, ki bi toženo stranko doletele zaradi morebitne opustitve izvajanja obveznosti zagotavljanja sanitarnih objektov na parkiriščih, nosi odgovornost tožena stranka, tožeča stranka pa s temi argumenti ne more utemeljevati obstoja razmerja med pravdnima strankama. To namreč ni stvar tožeče stranke.
Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.
padec - mini nakladalnik - odškodninska odgovornost zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - načelo popolne odškodnine - nevarne okoliščine - neskrbno ravnanje oškodovanca - zmotna uporaba materialnega prava
V prvem odstavku 171. člena Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja predpostavke, pod katerimi je mogoče odstopiti od načela popolne odškodnine zaradi oškodovančevega prispevka k škodi. Vendar vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem pa naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, toženka ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 30, 53, 53/4. ZD člen 132.
upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.
ZPP člen 188, 188/2, 350, 350/3, 458, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konec glavne obravnave - izdaja sodbe - umik tožbe - učinki umika tožbe
Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.
nasilje v družini - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - materialni prekluzivni rok - uvedba postopka - stranka postopka
Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato je bilo na predlagateljici breme, da dokaže pravočasnost svojega predloga s posegom v svojo osebnostno pravico.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZSVarPre člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama - občasni neperiodični dohodki - višina lastnega dohodka - plačevanje kreditne obveznosti - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - suspenzivni učinek pritožbe
V predlogu ali njegovi dopolnitvi bi tožnik moral podati tudi obrazložene navedbe o drugih prilivih na njegov TRR, s katerimi bi izkazal (podprto z ustreznimi dokazi), da ti prilivi ne predstavljajo njegovih občasnih, neperiodičnih dohodkov ter jih zato ni mogoče upoštevati v izračunu višine njegovega lastnega dohodka po določbah ZSVarPre. Ker tega ni storil, je prvo sodišče tudi te prilive utemeljeno upoštevalo.
Rok plačila takse je izpolnitveni rok, ki zaradi tožnikove pritožbe, ki ima odložni učinek, ni mogel začeti teči že pred odločitvijo o pritožbi.
Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033458
KZ-1 člen 19, 20, 20/2, 31, 31/1, 31/3, 74, 74/2, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 154, 154/2, 501. URS člen 37, 38.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - pristojnost slovenskega sodišča - kraj storitve kaznivega dejanja - teritorialno načelo - ubikvitetna teorija - zakonski znaki kaznivega dejanja - količina droge - nadaljnja prodaja - sklicevanje na pravno zmoto - dokazanost naklepa - zavest o protipravnosti - prepovedane droge - sprememba opisa kaznivega dejanja - odločba o odvzemu premoženjske koristi - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodišča - statični IP naslov
Sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, saj so bile kemikalije nabavljene, to je kupljene na Nizozemskem.
Kaznivo dejanje se je namreč izvrševalo iz Republike Slovenije.
Upravljanje spletne strani je bilo organizirano prav tako iz Slovenije.
Prodaja prepovedane droge je izvršena že s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede količine in cene in se za izvršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tudi ne zahteva, da je bilo blago izročeno kupcu.
obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - prometna funkcija vozila - delovni stroj
Tožniku je škoda nastala pri običajni rabi traktorja kot prevoznega sredstva. Traktorjevo delovanje, v posledici katerega je prišlo do tožnikovega poškodovanja, je bilo namreč premikanje, torej opravljanje funkcije prevoznega sredstva, saj se je s premikom traktorja zagotovila (omogočila) vleka (prevoz) hlodovine, ko te sam gozdarski vitel s svojim delovanjem ni zmogel.