ZFPPIPP člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov
Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/2, 155, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - upravičenost do povračila stroškov - preizkus potrebnosti stroškov - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes za odlog izvršbe - stroški postopka izvršbe - delni uspeh v postopku - kriterij uspeha
Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035893
ZGJS člen 35. ZLS člen 61. ZPP člen 8, 257, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 39, 82, 86.
gospodarske javne službe - odlaganje odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - ničnost pogodbe - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - predmet pogodbe - kavza pogodbe - dokazna ocena izpovedi stranke - trditvena podlaga - opredelitev do navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - pravica stranke do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razlikovanje med izvajanjem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in določitvijo kraja odlaganja odpadkov. Prav slednje je tisto, kar ureja sporna Pogodba. Ta namreč v svoji vsebini ne nalaga, da mora odpadke, zbrane pri prvi tožnici, v regijski center za ravnanje z odpadki X. dostaviti družba S., d. o. o. Še več, določilo prvega odstavka V. točke Pogodbe izrecno določa, da se družba S., d. o. o., kot upravljalec X. zaveže sprejeti odpadke, ki jih bo pooblaščeni izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za prvo tožnico pripeljal v X. Pogodba se torej ne dotika vprašanja, kdo pri tožnicah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Sporazum strank o tem, da bo prva tožnica v X. dostavila določeno količino odpadkov, ni sporazum o tem, da bo družba S., d. o. o., pri prvi tožnici prevzela tudi dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, temveč (le) da bo dostavljene odpadke v X. sprejela.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.
Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031601
OZ člen 190, 191, 614, 614/1, 615. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakupna pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - pogodba za določen čas - pretek določenega časa - prenehanje zakupa - prenehanje pogodbe za določen čas - poslovodstvo brez naročila - molče obnovljen zakup - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - dokazi in izvajanje dokazov - neprerekane navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je pravna podlaga za izvajanje storitev tožeče stranke prenehala s potekom časa, za katerega je bila Pogodba sklenjena, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na okoliščine v sferi tožene stranke, ki bi naj slednji nalagale obveznost, da tudi po izteku pogodbenega razmerja s tožečo stranko vzdržuje parkirišča oziroma zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Materialnopravno je zmotno naziranje tožeče stranke, da je za odločitev v obravnavani zadevi relevantno, ali je za toženo stranko obstajala obveznost ali vsaj potreba, da tudi po prenehanju Pogodbe zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Za opustitve tožene stranke in morebitne sankcije, ki bi toženo stranko doletele zaradi morebitne opustitve izvajanja obveznosti zagotavljanja sanitarnih objektov na parkiriščih, nosi odgovornost tožena stranka, tožeča stranka pa s temi argumenti ne more utemeljevati obstoja razmerja med pravdnima strankama. To namreč ni stvar tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje brez naroka - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 30, 53, 53/4. ZD člen 132.
upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZSVarPre člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama - občasni neperiodični dohodki - višina lastnega dohodka - plačevanje kreditne obveznosti - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - suspenzivni učinek pritožbe
V predlogu ali njegovi dopolnitvi bi tožnik moral podati tudi obrazložene navedbe o drugih prilivih na njegov TRR, s katerimi bi izkazal (podprto z ustreznimi dokazi), da ti prilivi ne predstavljajo njegovih občasnih, neperiodičnih dohodkov ter jih zato ni mogoče upoštevati v izračunu višine njegovega lastnega dohodka po določbah ZSVarPre. Ker tega ni storil, je prvo sodišče tudi te prilive utemeljeno upoštevalo.
Rok plačila takse je izpolnitveni rok, ki zaradi tožnikove pritožbe, ki ima odložni učinek, ni mogel začeti teči že pred odločitvijo o pritožbi.
Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.
ZPP člen 188, 188/2, 350, 350/3, 458, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konec glavne obravnave - izdaja sodbe - umik tožbe - učinki umika tožbe
Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.
nasilje v družini - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - materialni prekluzivni rok - uvedba postopka - stranka postopka
Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato je bilo na predlagateljici breme, da dokaže pravočasnost svojega predloga s posegom v svojo osebnostno pravico.
Zoper sklep o zavrnitvi toženkinega ugovora stvarne pristojnosti pritožba ni dovoljena.
Pravni pouk izpodbijanega sklepa, da je zoper sklep dopustna pritožba, je napačen, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti neobstoječe pravice pravdne stranke.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108/6, 112, 112/1, 112/2, 112/10, 180, 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - napačen naslov sodišča - vloge vezane na rok - nepravočasna dopolnitev pritožbe - skrbnost stranke - malomarnost - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je pisanje naslovljeno (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zakon računa tudi s primeri, ko stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so lahko posledica malomarnosti, nevednosti ali pa tudi očitne pomote. V skladu z določbo desetega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, pravočasno vložena, četudi je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka, če je bila pred iztekom roka izročena ali poslana nepristojnem sodišču, pa je slednje mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Stranka, ki se sklicuje na določbo desetega odstavka 112. člena ZPP, mora tako pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
ZDZdr člen 39, 39/1, 50, 50/3. ZPP člen 72. ZNP-1 člen 42.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - nastop pravnomočnosti - nujna zadeva
V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna možnost, da bi nezdravljena lahko huje ogrozila svoje zdravje in zdravje drugih. Na to kažejo njeno ogrožanje sosedov pred zadnjo (že sedmo) hospitalizacijo, vzkipljivost, zanikanje bolezni in odklanjanje zdravljenja.
Ob zavrnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni izreklo tudi, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni.