poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika
Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.
Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ničnost pogodbe - trditveno breme
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med strankama obstajal nesporazum glede njune pogodbe in da ni bila sklenjena (16. člen OZ). Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je zaradi nedoločljivosti predmeta pogodbe slednja nična (38. člen OZ). Pritožba v zvezi s tem ne navede nikakršnih dejstev, ki bi odkazovala na takšen zaključek, niti tega ni storila pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj prepiše zakonske določbe, s čimer pa ne more uspeti. Trditve tožene stranke glede ničnosti pogodbe so bile povsem pavšalne tako na prvi stopnji kot v pritožbi.
izvršba proti družbeniku - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Ker je ESČP ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike, se prekinjeni postopki nadaljujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033458
KZ-1 člen 19, 20, 20/2, 31, 31/1, 31/3, 74, 74/2, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 154, 154/2, 501. URS člen 37, 38.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - pristojnost slovenskega sodišča - kraj storitve kaznivega dejanja - teritorialno načelo - ubikvitetna teorija - zakonski znaki kaznivega dejanja - količina droge - nadaljnja prodaja - sklicevanje na pravno zmoto - dokazanost naklepa - zavest o protipravnosti - prepovedane droge - sprememba opisa kaznivega dejanja - odločba o odvzemu premoženjske koristi - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodišča - statični IP naslov
Sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, saj so bile kemikalije nabavljene, to je kupljene na Nizozemskem.
Kaznivo dejanje se je namreč izvrševalo iz Republike Slovenije.
Upravljanje spletne strani je bilo organizirano prav tako iz Slovenije.
Prodaja prepovedane droge je izvršena že s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede količine in cene in se za izvršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tudi ne zahteva, da je bilo blago izročeno kupcu.
Zoper sklep o zavrnitvi toženkinega ugovora stvarne pristojnosti pritožba ni dovoljena.
Pravni pouk izpodbijanega sklepa, da je zoper sklep dopustna pritožba, je napačen, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti neobstoječe pravice pravdne stranke.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108/6, 112, 112/1, 112/2, 112/10, 180, 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - napačen naslov sodišča - vloge vezane na rok - nepravočasna dopolnitev pritožbe - skrbnost stranke - malomarnost - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je pisanje naslovljeno (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zakon računa tudi s primeri, ko stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so lahko posledica malomarnosti, nevednosti ali pa tudi očitne pomote. V skladu z določbo desetega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, pravočasno vložena, četudi je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka, če je bila pred iztekom roka izročena ali poslana nepristojnem sodišču, pa je slednje mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Stranka, ki se sklicuje na določbo desetega odstavka 112. člena ZPP, mora tako pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - prometna funkcija vozila - delovni stroj
Tožniku je škoda nastala pri običajni rabi traktorja kot prevoznega sredstva. Traktorjevo delovanje, v posledici katerega je prišlo do tožnikovega poškodovanja, je bilo namreč premikanje, torej opravljanje funkcije prevoznega sredstva, saj se je s premikom traktorja zagotovila (omogočila) vleka (prevoz) hlodovine, ko te sam gozdarski vitel s svojim delovanjem ni zmogel.
ZPP člen 105, 108, 180.. ZDSS-1 člen 6c, 44.. ZDR-1 člen 10, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - splošni akt delodajalca
Sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.
krivdno povzročeni stroški - krivdni stroški - odločba o glavni stvari - razveljavitev po uradni dolžnosti - sklep o stroških - nepristojen organ - funkcionalna pristojnost sodišča
O krivdnih stroških, ki jih je dolžan povrniti obtoženec, odloči sodišče v odločbi o glavni stvari.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
ZDR-1 člen 126, 126/2.. ZDR člen 8.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.
nadurno delo - voznik avtobusa - deljen delovni čas - mobilni delavci - kolektivna pogodba - delovni čas - prekinitev dela
Sodišče prve stopnje je zmotno oziroma najmanj preuranjeno odločilo, da je tožnik prejel plačano vse, kar mu pripada. To, da je toženka tožniku opravljeno delo obračunala in plačala na način, da je vrednotila vožnje in (pavšalno) določena druga dela (priprava avtobusa, sprevodniška opravila), vmesni čas od začetka do konca opravljanja dela pa je štela kot prekinitev dela oziroma deljen čas (pri čemer je odštela 30 minut za odmor med delom), je lahko v skladu z internimi akti, kot jih je sprejela (konkretno Pravilnikom o deljenem delovnem času), ne pomeni pa, da tožnik do dodatnega plačila oziroma plačila za delo, ki ga je opravil v času prekinitve delovnega časa (če mu je npr. čiščenje vozila ali točenje goriva vzelo več časa), ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v tem delu dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Tako ni ugotavljalo, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je tožnik res opravil le toliko dela, kot izhaja iz predloženih listin, ali pa je bilo dela več, kot tudi ni ugotavljalo, ali je v času, ki ga je toženka vrednotila kot deljen delovni čas, res imel prekinitev dela, ki je trajala več kot eno uro, in ali je s tem časom res lahko prosto razpolagal.
Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.
Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse. Toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks je kljub dopolnitvi, na katero jo je pozvalo (in v pozivu konkretno navedlo, s katerimi podatki in izjavami naj predlog dopolni), nepopoln, saj ni vseboval vseh podatkov o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Da se ti podatki upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki podaja predlog za oprostitev plačila sodne takse in je pravna oseba, kot toženka, izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1.
začasna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost za uveljavitev terjatve - razpolaganje z nepremičnino
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljen nekaj več kot le možnost, da bi toženec z nepremičninam, katerih lastnik je, oziroma s poslovnima deležema, katerih imetnik je, lahko razpolagal.
ZPSDP člen 1.. ZUJF člen 247, 247/2.. ZJF člen 3, 3/1.. ZSPJS člen 1, 1/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 101.
javno podjetje - javni sektor - kolektivna pogodba
Pravno podlago za povračilo stroškov prehrane med delom tožniku v vtoževanem obdobju so predstavljale določbe ZPSDP, ki v skladu z določbo 1. člena tega zakona velja tudi za zaposlene v javnih podjetjih. Določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki so veljale tudi po uveljavitvi ZUJF, ki v drugem odstavku 247. člena ZUJF sicer določa, da ZPSDP za javni sektor preneha veljati. Tožena stranka se namreč ne uvršča v javni sektor v smislu določbe drugega odstavka 247. člena ZUJF, zato so določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki veljale tudi po uveljavitvi tega zakona.
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje opisa grdega ravnanja, ki bi bilo realizirano z navedbo konkretne posledice pri oškodovancu, saj se ne navaja, da je zaradi zamaha proti glavi oškodovanca z lesenim kolom oziroma palico dolžine približno 1 m bila kakorkoli prizadeta telesna integriteta oškodovanca. Slednje pa je potrebno, da se dejanje lahko pravno opredeli po drugem odstavku 135. člena KZ-1. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da opis dejanja daje podlago le za presojo, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V posledici navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano v njegovi temeljni obliki, to je po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri tem je na podlagi pravilne presoje zagovora obdolženca in izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da obstaja utemeljen dvom, da je obdolženi storil to kaznivo dejanje.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031941
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba obtožbe - standard obrazloženosti - kriterij obrazloženosti sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - preslepitev - slabo finančno stanje - prezadolženost družbe - blokada transakcijskega računa
Kraj kaznivega dejanja ni zakonski znak kaznivega dejanja in tudi ne odločilno dejstvo, do katerega bi se moralo sodišče v sodbi opredeliti, zato sodišče prve stopnje z očitanim ni moglo bistveno kršiti določb kazenskega postopka.
V sodbi sodišče ni dolžno razlagati, da je dopustilo spremembo obtožbe in iz katerih razlogov, saj je iz dejstva, da je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja, kot mu je bilo očitano v spremenjeni obtožnici, razvidno, da je spremembo obtožbe dopustilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031561
ZKP člen 110, 110/3, 220, 220/1.. URS člen 33.
gotovina - protipravna premoženjska korist - dokazno sredstvo - denar kot generična stvar - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - vračilo denarja - hišna preiskava - zaseg predmeta
V obravnavani zadevi, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, tožilstvo ni zatrjevalo (in ne zatrjuje), da je zasežena gotovina protipravna premoženjska korist iz obravnavanega kaznivega dejanja, in v posledici tega ni predlagalo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Ker denar kot generična stvar ne more imeti narave dokaza v kazenskem postopku, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da ga je treba vrniti.
sodba na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe - pasivna procesna legitimacija
Zaključek prvega sodišča, da je bila tožba pravilno vročena, je ob pritožbeno zatrjevanem dejstvu, da je toženec umrl že pred vložitvijo tožbe, preuranjen. Zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.