poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika
Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.
Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033458
KZ-1 člen 19, 20, 20/2, 31, 31/1, 31/3, 74, 74/2, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 154, 154/2, 501. URS člen 37, 38.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - pristojnost slovenskega sodišča - kraj storitve kaznivega dejanja - teritorialno načelo - ubikvitetna teorija - zakonski znaki kaznivega dejanja - količina droge - nadaljnja prodaja - sklicevanje na pravno zmoto - dokazanost naklepa - zavest o protipravnosti - prepovedane droge - sprememba opisa kaznivega dejanja - odločba o odvzemu premoženjske koristi - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodišča - statični IP naslov
Sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, saj so bile kemikalije nabavljene, to je kupljene na Nizozemskem.
Kaznivo dejanje se je namreč izvrševalo iz Republike Slovenije.
Upravljanje spletne strani je bilo organizirano prav tako iz Slovenije.
Prodaja prepovedane droge je izvršena že s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede količine in cene in se za izvršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tudi ne zahteva, da je bilo blago izročeno kupcu.
Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 44, 44/1.
očitek protispisnosti - pavšalne pritožbene navedbe - sredstva rezervnega sklada - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada
Po določilu prvega odstavka 44. člena SZ-1 je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije. Da dodatna toplota strehe ob istočasni sanaciji pomeni prav to, ne more biti dvoma.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ničnost pogodbe - trditveno breme
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med strankama obstajal nesporazum glede njune pogodbe in da ni bila sklenjena (16. člen OZ). Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je zaradi nedoločljivosti predmeta pogodbe slednja nična (38. člen OZ). Pritožba v zvezi s tem ne navede nikakršnih dejstev, ki bi odkazovala na takšen zaključek, niti tega ni storila pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj prepiše zakonske določbe, s čimer pa ne more uspeti. Trditve tožene stranke glede ničnosti pogodbe so bile povsem pavšalne tako na prvi stopnji kot v pritožbi.
Zoper sklep o zavrnitvi toženkinega ugovora stvarne pristojnosti pritožba ni dovoljena.
Pravni pouk izpodbijanega sklepa, da je zoper sklep dopustna pritožba, je napačen, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti neobstoječe pravice pravdne stranke.
izvršba proti družbeniku - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Ker je ESČP ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike, se prekinjeni postopki nadaljujejo.
regresni odškodninski zahtevek - nadomestilo za invalidnost po ZPIZ - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nastanek škodnega dogodka - časovna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi retroaktivnosti
V obravnavanem primeru je namreč odločilno dejstvo to, da legitimacija toženke temelji na pogodbi, ki jo je toženka po določbah ZOZP sklenila s svojim zavarovancem - povzročiteljem škode. Vsa izplačila odškodnine, ki jih oškodovancem v nezgodi, katero povzroči njen zavarovanec, temeljijo na tej pogodbi. Toženka je v času škodnega dogodka jamčila za kritje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer kasnejša sprememba pravnega režima oziroma pravno priznane škode ne more iti v breme toženke, saj zanje v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo ni prevzela jamstva.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
ZDR-1 člen 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
neizrabljen letni dopust - bolniški stalež - referenčno obdobje
Določbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 42/2019 z dne 14. 1. 2020).
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na zasneženi in spolzki površini - čiščenje parkirišča - odločba prekrškovnega organa - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar
V danih razmerah ob močnem sneženju je bilo tudi nerazumno pričakovati, da bi čiščenje potekalo tako, da bi bilo parkirišče vsak čas popolnoma očiščeno, spluženo in posipano, tako da bi bilo popolnoma nezdrsno kot v suhem vremenu. Sodišče prve stopnje je glede na to pravilno zaključilo, da je bilo parkirišče očiščeno na način, kot so ga dopuščale vremenske razmere, kar ustreza standardu iz 15. člena Zakona o cestah
zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev predloga za izvršbo - nepopolna vloga
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, na kar je bila pravilno pozvana s sklepom, je bilo treba tožbo zavreči.
postopek v sporu majhne vrednosti - očitek protispisnosti - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino listin - dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protispisnost je napaka tehnično prenosne narave in zato ta kršitev ni podana, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na rezultat sodniškega sklepanja in vrednostno opredelitev sodnika do posameznega dokaza.
ZPP člen 199, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 263, 327, 327/2. ZOdvT člen 12, 12/1, 14, 14/2.
stranska intervencija v pravdi - posebni zastopnik za vložitev tožbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - prosta podjetniška presoja - neskrbnost - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi - neizvedba dokaza - stroški postopka ZOdvT - nagrada odvetnika - omejitev
Na posel tožencev je treba gledati kot celoto in upoštevati proces sprejemanja odločitve ex ante, torej s katerimi informacijami so toženci razpolagali, ko so jih po prosti podjetniški presoji kritično ocenili v trenutku odločitve. Poudarjeno je bilo, da je pri odločitvi o nakupu šlo za uresničevanje poslovne strategije in sicer za strateško investicijo v smeri internetnega oglaševanja.
Pri presoji standarda vestnega in poštenega gospodarstvenika se je treba vprašati, kako bi ob konkretnih podatkih, s katerimi so razpolagali toženci, ravnal vsak povprečno skrben gospodarstvenik.
Od tožencev bi bilo preveč zahtevati, da bi bili dolžni poročila vseh strokovnjakov za posamezna področja presojati v smislu pravilnosti njihovega dela. V tem primeru bi moralo biti njihovo znanje enako ali celo boljše od strokovnjakov. Uprava mora namreč poskrbeti za pridobitev oziroma pripravo in obdelavo strokovnih podlag, ki jih mora nato uporabiti pri svoji podjetniški odločitvi in jo mora seveda kritično presoditi.
Tudi, če so se takrat izdelani poslovni načrt in opravljene strokovne analize kasneje izkazali za napačne, je odločitev lahko napačna in škodljiva le, če bi morali toženci na podlagi objektivnih meril oceniti, da gre za slabo poslovno odločitev.
Dejstvo, da tožnik iz zdravstvenih razlogov več ni zmožen za delo zidarja, ki ga je nazadnje opravljal in glede na strokovno usposobljenost šteje za njegov poklic, samo po sebi ne zadošča za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Za svoj poklic v skladu s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. V ta krog je zagotovo mogoče uvrstiti tudi pomožna dela v gradbeništvu, ki jih je zavarovanec opravljal v obravnavanem primeru, si na ta način pridobil delovne izkušnje in jih glede na preostalo delovno zmožnost ob stvarnih razbremenitvah, lahko še vedno opravlja poln delovni čas.
Iz podanih ugotovitev izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo pri tožniku do popolne izgube delazmožnosti oziroma da bi bilo podano stanje, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSK00031638
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64, 65, 65/2, 68.. OZ-UPB1 člen 239.
izvajanje zdravstvene dejavnosti - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Iz tega izhaja, da je o spornem vprašanju dokončno in neodvisno odločila Vlada, za sprejem te odločitve (že glede na položaj Vlade Republike Slovenije o naši ureditvi) pa Zavodu ni mogoče pripisati nobene soodgovornosti. Zato ni mogoče slediti očitku, da odločitev Vlade ni prekinila vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in nastalimi posledicami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031941
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba obtožbe - standard obrazloženosti - kriterij obrazloženosti sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - preslepitev - slabo finančno stanje - prezadolženost družbe - blokada transakcijskega računa
Kraj kaznivega dejanja ni zakonski znak kaznivega dejanja in tudi ne odločilno dejstvo, do katerega bi se moralo sodišče v sodbi opredeliti, zato sodišče prve stopnje z očitanim ni moglo bistveno kršiti določb kazenskega postopka.
V sodbi sodišče ni dolžno razlagati, da je dopustilo spremembo obtožbe in iz katerih razlogov, saj je iz dejstva, da je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja, kot mu je bilo očitano v spremenjeni obtožnici, razvidno, da je spremembo obtožbe dopustilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031561
ZKP člen 110, 110/3, 220, 220/1.. URS člen 33.
gotovina - protipravna premoženjska korist - dokazno sredstvo - denar kot generična stvar - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - vračilo denarja - hišna preiskava - zaseg predmeta
V obravnavani zadevi, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, tožilstvo ni zatrjevalo (in ne zatrjuje), da je zasežena gotovina protipravna premoženjska korist iz obravnavanega kaznivega dejanja, in v posledici tega ni predlagalo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Ker denar kot generična stvar ne more imeti narave dokaza v kazenskem postopku, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da ga je treba vrniti.