začasna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost za uveljavitev terjatve - razpolaganje z nepremičnino
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljen nekaj več kot le možnost, da bi toženec z nepremičninam, katerih lastnik je, oziroma s poslovnima deležema, katerih imetnik je, lahko razpolagal.
ZPSDP člen 1.. ZUJF člen 247, 247/2.. ZJF člen 3, 3/1.. ZSPJS člen 1, 1/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 101.
javno podjetje - javni sektor - kolektivna pogodba
Pravno podlago za povračilo stroškov prehrane med delom tožniku v vtoževanem obdobju so predstavljale določbe ZPSDP, ki v skladu z določbo 1. člena tega zakona velja tudi za zaposlene v javnih podjetjih. Določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki so veljale tudi po uveljavitvi ZUJF, ki v drugem odstavku 247. člena ZUJF sicer določa, da ZPSDP za javni sektor preneha veljati. Tožena stranka se namreč ne uvršča v javni sektor v smislu določbe drugega odstavka 247. člena ZUJF, zato so določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki veljale tudi po uveljavitvi tega zakona.
postopek v sporu majhne vrednosti - očitek protispisnosti - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino listin - dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protispisnost je napaka tehnično prenosne narave in zato ta kršitev ni podana, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na rezultat sodniškega sklepanja in vrednostno opredelitev sodnika do posameznega dokaza.
ZPP člen 199, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 263, 327, 327/2. ZOdvT člen 12, 12/1, 14, 14/2.
stranska intervencija v pravdi - posebni zastopnik za vložitev tožbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - prosta podjetniška presoja - neskrbnost - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi - neizvedba dokaza - stroški postopka ZOdvT - nagrada odvetnika - omejitev
Na posel tožencev je treba gledati kot celoto in upoštevati proces sprejemanja odločitve ex ante, torej s katerimi informacijami so toženci razpolagali, ko so jih po prosti podjetniški presoji kritično ocenili v trenutku odločitve. Poudarjeno je bilo, da je pri odločitvi o nakupu šlo za uresničevanje poslovne strategije in sicer za strateško investicijo v smeri internetnega oglaševanja.
Pri presoji standarda vestnega in poštenega gospodarstvenika se je treba vprašati, kako bi ob konkretnih podatkih, s katerimi so razpolagali toženci, ravnal vsak povprečno skrben gospodarstvenik.
Od tožencev bi bilo preveč zahtevati, da bi bili dolžni poročila vseh strokovnjakov za posamezna področja presojati v smislu pravilnosti njihovega dela. V tem primeru bi moralo biti njihovo znanje enako ali celo boljše od strokovnjakov. Uprava mora namreč poskrbeti za pridobitev oziroma pripravo in obdelavo strokovnih podlag, ki jih mora nato uporabiti pri svoji podjetniški odločitvi in jo mora seveda kritično presoditi.
Tudi, če so se takrat izdelani poslovni načrt in opravljene strokovne analize kasneje izkazali za napačne, je odločitev lahko napačna in škodljiva le, če bi morali toženci na podlagi objektivnih meril oceniti, da gre za slabo poslovno odločitev.
ZDSS-1 člen 6c, 44, 53, 53/1, 53/1-1.. ZDR-1 člen 10.. ZPP člen 105, 108, 180.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca
Sodišče prve stopnje je predlagatelju utemeljeno naložilo popravo oziroma dopolnitev predloga, saj ta ne v zahtevku ne v obrazložitvi predloga ni navedel, kateri splošni akti nasprotnega udeleženca so v nasprotju z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, niti ni navedel, s katerimi določbami konkretne kolektivne pogodbe oziroma zakona naj bi bili v nasprotju. V zvezi s tem je zavzelo pravilno stališče, da sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.
vdovska pokojnina - zaslišanje pravdne stranke - izvedensko mnenje
Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke in kdaj ga bo izvedlo, je odvisno od konkretnega primera. V predmetnem sporu je zaradi vsebine presoje smotrno, da bi se tožeča stranka o pravnorelevantnih dejstvih zaslišala na začetku dokaznega postopka. Namen kasnejšega dokazovanja z zaslišanjem tožnice bi bil lahko le preizkusne in predvsem dopolnilne narave.
Tožeča stranka je sicer v sami tožbi predlagala svoje zaslišanje, vendar je ta dokazni predlog na naroku tudi umaknila. Nerelevantna je tako tožničina pripomba, da bi si lahko sodišče osvetlilo vse aspekte in vzroke za njeno nezmožnost za delo z njenim dodatnim zaslišanjem. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo aktivno sodelovala, ko je ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa postavljala vprašanja. Iz zapisnika je razvidno, da tožeča stranka na podano izvedovanje ni imela več nobenih pripomb.
Upoštevajoč obrazloženo je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenskega mnenja izvedenskega organa, ki je bilo dodatno razjasnjeno z zaslišanjem člana izvedenskega organa. Izvedenec je namreč posrednik sodniku manjkajočega strokovnega znanja in izkušenj, saj le-ta razpolaga s strokovnim znanjem, s katerimi sodišče oziroma druge laične priče ne razpolagajo. Glede na umik dokaznega predloga za zaslišanje tožeče stranke in na ugotovitve izvedenskega organa, dokaz z dopolnilnim zaslišanjem tožnice o ostalih aspektih njene nezmožnosti, ne bi mogel vplivati na dokazno oceno sodišča.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/3.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni prevoz - javni uslužbenec - sodno varstvo - čista denarna terjatev - notranja pot
Napačno je pravno naziranje tožnika, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kombinacije kilometrine (osebni prevoz) in javnega prevoza ni dopustno.
Pri obravnavani zadevi gre za sodno varstvo javnega uslužbenca, o čigar pravicah pa je delodajalec odločil s sklepoma. Pritožnik je uveljavljal notranjo pot pri toženki, čeprav gre za t.i. "čisti denarni zahtevek", ki bi ga pritožnik lahko uveljavljal tudi neposredno pred sodiščem po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1, o čemer se je tudi že izrekla sodna praksa. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo s sklepoma o tožnikovi pravici do povrnitve stroškov prihoda na delo in z dela že pravnomočno odločeno in so mu bili skladno s to odločitvijo prevozni stroški tudi obračunani in izplačani ter bi bilo potrebno že zaradi pravnomočnega sklepa delodajalca navedeni tožbeni zahtevek v celoti zavrniti.
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje opisa grdega ravnanja, ki bi bilo realizirano z navedbo konkretne posledice pri oškodovancu, saj se ne navaja, da je zaradi zamaha proti glavi oškodovanca z lesenim kolom oziroma palico dolžine približno 1 m bila kakorkoli prizadeta telesna integriteta oškodovanca. Slednje pa je potrebno, da se dejanje lahko pravno opredeli po drugem odstavku 135. člena KZ-1. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da opis dejanja daje podlago le za presojo, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V posledici navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano v njegovi temeljni obliki, to je po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri tem je na podlagi pravilne presoje zagovora obdolženca in izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da obstaja utemeljen dvom, da je obdolženi storil to kaznivo dejanje.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - višina dodatka
Temeljno pravilo je, da se pravica iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo. Torej od dneva, ko je pri upokojencu ali zavarovancu podano oziroma ugotovljeno stanje bodisi po prvem ali drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2, to je od dneva, ko je ugotovljena potreba za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Če pa gre za ugotovitev spremembe (kot v konkretnem primeru, ker je bila tožnica že uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb) gre upravičencu pravica do višjega dodatka od naslednjega dne po nastali oziroma ugotovljeni spremembi. Če pa je ugotovljeno, da upokojenec ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo še pred vloženo zahtevo, se mu dodatek za pomoč in postrežbo izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in že za 6 mesecev nazaj.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.
Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.
Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.
Sodišče prve stopnje tožničine dopolnitve tožbe, v kateri ta tožbo razširja še na novo toženo stranko, tej ni vročalo v izjasnitev. Ker se lahko tožba razširi na novega toženca le, če v to privoli, je bilo izpodbijani sklep treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Dejstvo, da tožnik iz zdravstvenih razlogov več ni zmožen za delo zidarja, ki ga je nazadnje opravljal in glede na strokovno usposobljenost šteje za njegov poklic, samo po sebi ne zadošča za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Za svoj poklic v skladu s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. V ta krog je zagotovo mogoče uvrstiti tudi pomožna dela v gradbeništvu, ki jih je zavarovanec opravljal v obravnavanem primeru, si na ta način pridobil delovne izkušnje in jih glede na preostalo delovno zmožnost ob stvarnih razbremenitvah, lahko še vedno opravlja poln delovni čas.
regresni odškodninski zahtevek - nadomestilo za invalidnost po ZPIZ - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nastanek škodnega dogodka - časovna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi retroaktivnosti
V obravnavanem primeru je namreč odločilno dejstvo to, da legitimacija toženke temelji na pogodbi, ki jo je toženka po določbah ZOZP sklenila s svojim zavarovancem - povzročiteljem škode. Vsa izplačila odškodnine, ki jih oškodovancem v nezgodi, katero povzroči njen zavarovanec, temeljijo na tej pogodbi. Toženka je v času škodnega dogodka jamčila za kritje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer kasnejša sprememba pravnega režima oziroma pravno priznane škode ne more iti v breme toženke, saj zanje v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo ni prevzela jamstva.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.
ZVRS-UPB1 člen 32, 32/1, 32/2.. ZFDO člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4.. URS člen 14.. ZPos člen 7, 38, 38/1.. ZJU člen 147, 152b.. ZDR-1 člen 74, 74/1, 74/2.
funkcionar - prenehanje funkcije - vrnitev na delo - nadomestilo plače - javni uslužbenec - mirovanje pravic - vodilni delavec
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da 14. člen ZFDO daje podlago za vrnitev državnega sekretarja na delo k prejšnjemu delodajalcu. ZPos namreč takšno pravico izrecno določa v 37. členu, medtem ko ZFDO takšne določbe nima. ZFDO in ZPos na identičen način urejata le pravico državnega funkcionarja oziroma poslanca v primeru, ko njegova vrnitev na delo ni mogoča iz objektivnih razlogov (14. člen ZFDO in 38. člen ZPos). Ker ZFDO ne daje pravice do vrnitve na delo, bi drugačna razlaga, torej takšna, za katero se zavzema tožnik, pomenila arbitrarno odločanje sodišča, ki za svojo odločitev ne bi imelo podlage v ZFDO.
navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - pobotni ugovor - podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo
Ker toženec ni zanikal, da vtoževana dela na njegovi hiši ne bi bila opravljena s strani tožnice, ni pa dokazal plačila le-teh oziroma svojih trditev o obstoju dogovora o pobotu, pri čemer sami višini vtoževane terjatve tekom postopka sploh ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti tožbenemu zahtevku tožnice.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 231, 232, 244.. ZZVZZ člen 81.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - retrogradni bolniški stalež
Kot je to določeno v 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezne. Osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
Glede na navedeno določbo se bolniški stalež priznava le za vnaprej. Le izjemoma v primeru, če so izpolnjeni pogoji po 232. členu POZZ, se lahko začasno zadržanost od dela oziroma bolniški stalež prizna za nazaj. Določeno je namreč, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe oziroma z dnem, ko ugotovi potrebno po negi ožjega družinskega člana oziroma drug razlog za zadržanost od dela iz 231. člena POZZ. Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost daljšo od treh dni.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 48, 231, 239, 239/5, 241, 242, 242/3, 244, 244/1, 244/2, 386, 386/1-1, 386/2. ZPP člen 8, 13, 206. ZS člen 83.
prekinitev stečajnega postopka - rešitev predhodnega vprašanja - namen stečajnega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti stečajnega postopka - nujna zadeva
Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je prej izjema kot pravilo in po oceni pritožbenega sodišča terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka.
Postopek insolventnosti je v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku. Poseg v pravice dolžnika pa mora biti potreben, primeren in ustrezen glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pretehtati sorazmernost konkretnega ukrepa, s katerim se posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vračilo prejete štipendije - rok za zaključek šolanja - neutemeljen ugovor
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena. Štipendija ne predstavlja plačila za opravljanje študija, temveč pomoč in spodbudo, katero dajalec štipendije praviloma veže na pravočasno dokončanje študija, zato dokončanje študija ne pomeni izpolnitve storitve (z zamudo), zaradi katere bi bila dolžnica (še vedno) upravičena do plačila.
Iz podanih ugotovitev izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo pri tožniku do popolne izgube delazmožnosti oziroma da bi bilo podano stanje, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.