krivdno povzročeni stroški - krivdni stroški - odločba o glavni stvari - razveljavitev po uradni dolžnosti - sklep o stroških - nepristojen organ - funkcionalna pristojnost sodišča
O krivdnih stroških, ki jih je dolžan povrniti obtoženec, odloči sodišče v odločbi o glavni stvari.
Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.
Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na zasneženi in spolzki površini - čiščenje parkirišča - odločba prekrškovnega organa - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar
V danih razmerah ob močnem sneženju je bilo tudi nerazumno pričakovati, da bi čiščenje potekalo tako, da bi bilo parkirišče vsak čas popolnoma očiščeno, spluženo in posipano, tako da bi bilo popolnoma nezdrsno kot v suhem vremenu. Sodišče prve stopnje je glede na to pravilno zaključilo, da je bilo parkirišče očiščeno na način, kot so ga dopuščale vremenske razmere, kar ustreza standardu iz 15. člena Zakona o cestah
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - pravnomočna sodba - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev s funkcije - nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Izplačila denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačila nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče mešati. Gre za različni podlagi izplačil - eno ne izključuje drugega. Delavec od delodajalca v času delovnega razmerja sicer ne more uveljavljati istočasno izplačevanja plače in nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, vendar se klavzula ne nanaša na ta čas. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne spremeni in ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je tožnik lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožeča stranka po pogodbi o štipendiranju dolžna tožencu zagotoviti ustrezno zaposlitev, kar je glede na toženčev podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi in njegovo večletno zaposlitev pri njej očitno tudi izpolnila. Glede na to ni bistveno, ali je sodišče prve stopnje štelo, da je za izpolnitev obveznosti tožeče stranke za toženca ustrezno katero koli delovno mesto v Slovenski vojski. Toženec v postopku ni navedel, v čem naj bi bila zaposlitev pri tožeči stranki neustrezna zanj niti ni podal trditev o obljubljenem, a nerealiziranem napredovanju. Ob tem ni nepomembno, da je zaposlitev pri tožeči stranki zaposlitev v javnem sektorju, za katerega med drugim velja tudi tretji odstavek 16. člena ZJU, ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno v zakonu, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.
Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.
Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - višina dodatka
Temeljno pravilo je, da se pravica iz obveznega zavarovanja, med katere sodi tudi dodatek za pomoč in postrežbo, prizna od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo. Torej od dneva, ko je pri upokojencu ali zavarovancu podano oziroma ugotovljeno stanje bodisi po prvem ali drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2, to je od dneva, ko je ugotovljena potreba za opravljanje večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Če pa gre za ugotovitev spremembe (kot v konkretnem primeru, ker je bila tožnica že uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb) gre upravičencu pravica do višjega dodatka od naslednjega dne po nastali oziroma ugotovljeni spremembi. Če pa je ugotovljeno, da upokojenec ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo še pred vloženo zahtevo, se mu dodatek za pomoč in postrežbo izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in že za 6 mesecev nazaj.
Sodišče prve stopnje tožničine dopolnitve tožbe, v kateri ta tožbo razširja še na novo toženo stranko, tej ni vročalo v izjasnitev. Ker se lahko tožba razširi na novega toženca le, če v to privoli, je bilo izpodbijani sklep treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
regresni odškodninski zahtevek - nadomestilo za invalidnost po ZPIZ - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nastanek škodnega dogodka - časovna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi retroaktivnosti
V obravnavanem primeru je namreč odločilno dejstvo to, da legitimacija toženke temelji na pogodbi, ki jo je toženka po določbah ZOZP sklenila s svojim zavarovancem - povzročiteljem škode. Vsa izplačila odškodnine, ki jih oškodovancem v nezgodi, katero povzroči njen zavarovanec, temeljijo na tej pogodbi. Toženka je v času škodnega dogodka jamčila za kritje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer kasnejša sprememba pravnega režima oziroma pravno priznane škode ne more iti v breme toženke, saj zanje v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo ni prevzela jamstva.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033301
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 148, 148/3, 182.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica predložila k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določbe ZDR-1, ki v 182. členu določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti ali starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Sodišče prve stopnje se tudi pravilno sklicuje na tretji odstavek 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa pisno utemeljiti svojo odločitev. Citirana zakonska določba delodajalcu ne nalaga obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi, temveč mu nalaga le dolžnost, da svojo odločitev pisno obrazloži, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede obstoja verjetnosti terjatve. Bo pa sodišče prve stopnje pri odločanju o glavni stvari kasneje preverilo razloge, ki jih je navedla tožena stranka v pisni obrazložitvi in ocenilo, ali so razlogi, zaradi katerih tožnice ni mogoče razporediti le v dopoldansko izmeno, utemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSK00031638
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64, 65, 65/2, 68.. OZ-UPB1 člen 239.
izvajanje zdravstvene dejavnosti - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Iz tega izhaja, da je o spornem vprašanju dokončno in neodvisno odločila Vlada, za sprejem te odločitve (že glede na položaj Vlade Republike Slovenije o naši ureditvi) pa Zavodu ni mogoče pripisati nobene soodgovornosti. Zato ni mogoče slediti očitku, da odločitev Vlade ni prekinila vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in nastalimi posledicami.
ZVRS-UPB1 člen 32, 32/1, 32/2.. ZFDO člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4.. URS člen 14.. ZPos člen 7, 38, 38/1.. ZJU člen 147, 152b.. ZDR-1 člen 74, 74/1, 74/2.
funkcionar - prenehanje funkcije - vrnitev na delo - nadomestilo plače - javni uslužbenec - mirovanje pravic - vodilni delavec
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da 14. člen ZFDO daje podlago za vrnitev državnega sekretarja na delo k prejšnjemu delodajalcu. ZPos namreč takšno pravico izrecno določa v 37. členu, medtem ko ZFDO takšne določbe nima. ZFDO in ZPos na identičen način urejata le pravico državnega funkcionarja oziroma poslanca v primeru, ko njegova vrnitev na delo ni mogoča iz objektivnih razlogov (14. člen ZFDO in 38. člen ZPos). Ker ZFDO ne daje pravice do vrnitve na delo, bi drugačna razlaga, torej takšna, za katero se zavzema tožnik, pomenila arbitrarno odločanje sodišča, ki za svojo odločitev ne bi imelo podlage v ZFDO.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00036790
KZ-1 člen 54, 56, 56/1, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 133, 372, 372-6, 383, 383/1-2.
tatvina - stvar majhne vrednosti - prilastitveni namen - objektivni in subjektivni pogoj - nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora v izrečeno kazen
Skupna vrednost vzetih stvari 498,12 EUR resda ne presega 500 EUR, vendar pa ta znesek sam po sebi ne potrjuje pritožbenega zatrjevanja, da si je obdolženec hotel prilastiti stvari majhne vrednosti, temveč njegovo povsem nekontrolirano in neselektivno jemanje izdelkov in njihovo skupno število (94) vsekakor izkazuje obdolženčevo hotenje prilastiti si čim več stvari, ne glede na njihovo vrednost, s takšnim ravnanjem pa je izpolnil objektivne in subjektivne znake temeljne oblike kaznivega dejanja tatvine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031382
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 110, 110/2, 506, 506/3, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - povrnitev škode - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - zamudne obresti - premoženjskopravni zahtevek
Povrnitev škode, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem in jo je kot posebni pogoj mogoče naložiti obdolžencu v pogojni obsodbi, ne more zajemati tudi zamudnih obresti.
Iz podanih ugotovitev izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo pri tožniku do popolne izgube delazmožnosti oziroma da bi bilo podano stanje, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZPP člen 8, 253, 253/3, 254, 254/2, 286, 337, 339, 339/1, 339/2. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganje v posebno premoženje zakonca
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so predmet skupnega premoženja, katerega obseg v pravdi ugotavlja sodišče, zaloge, ne pa njihova vrednost, ki se v pravdi ne ugotavlja, ter da bi zato ugoditev takšnemu zahtevku toženke, enako pa velja tudi za ugoditev njenemu zahtevku za izplačilo deleža na tem premoženju v denarju, pomenilo zgolj delno delitev skupnega premoženja, ki pa ni sprejemljiva.
Pri ugotavljanju večjega prispevka tožnika k nastanku skupnega premoženja ni mogoče upoštevati ureditve stanovanja na podstrešju v domači stanovanjski hiši, saj v obdobju, v katerem se je dogradila mansarda, pravdni stranki nista bili v dejanski življenjski in ekonomski skupnosti, kar pomeni, da takrat skupno premoženje še ni nastajalo in se zatrjevani višji delež na tem delu premoženja, tudi če bi bil ugotovljen, ne more odražati v ustrezno višjem deležu na celotnem premoženju.
Čeprav sta zakonca na ta račun, ker sta imela rešeno stanovanjsko vprašanje, lahko privarčevala več in hitreje in sta zato lahko ustvarila več skupnega premoženja, kot bi ga sicer, pa se zatrjevani manjši stanovanjski stroški ne morejo odražati v večjem deležu tožnika na skupnem premoženju.
Ne more biti tožnikov delež večji na račun njegovih trditev, da se je vsem, ki so pomagali pri gradnji delavnice, oddolžil s protiuslugami, kar za toženko naj ne bi veljalo, saj je še vedno šlo za pomoč obema.
Dejstvo, da tožnik iz zdravstvenih razlogov več ni zmožen za delo zidarja, ki ga je nazadnje opravljal in glede na strokovno usposobljenost šteje za njegov poklic, samo po sebi ne zadošča za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Za svoj poklic v skladu s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. V ta krog je zagotovo mogoče uvrstiti tudi pomožna dela v gradbeništvu, ki jih je zavarovanec opravljal v obravnavanem primeru, si na ta način pridobil delovne izkušnje in jih glede na preostalo delovno zmožnost ob stvarnih razbremenitvah, lahko še vedno opravlja poln delovni čas.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.
Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 286, 286/1, 286/3.
predlog za preložitev 1. naroka za glavno obravnavo - zaslišanje priče - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je prekluzija stranke, ki nameravanega procesnega dejanja ne more več opraviti. Ni vsak zamujen narok že tudi razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Treba je presojati, ali je stranki kljub njeni zamudi z naroka še vedno odprta možnost za učinkovito varstvo njenih pravic s tem, da zamujeno dejanje lahko opravi na morebitnem kasnejšem naroku. Strogost prekluzije iz prvega odstavka 286. člena ZPP je namreč omilil že sam zakon v tretjem odstavku istega člena. Ta dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo pod pogojem, da jih brez svoje krivde stranka ni mogla navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Iz doslej razloženega torej izhaja, da je o prekluziji zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo z gotovostjo mogoče govoriti le v primeru, če bi bil to v postopku na prvi stopnji edini opravljeni narok.
Glede na to, da o prekluziji tožene stranke zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo še ni mogoče z gotovostjo sklepati, to pomeni, da bo naknadna dokazila, s katerimi tožena stranka izkazuje upravičenost vzroka za njeno neudeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, v kontekstu nezakrivljene zamude po tretjem odstavku 286. člena ZPP lahko presojalo prvostopenjsko sodišče na kasnejšem (preloženem) naroku.