KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033651
KZ-1 člen 38, 38/1, 57, 58, 257, 257/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odmera kazni - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja - generalna prevencija - olajševalne okoliščine - nepremoženjska korist
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba okrajne državne tožilke utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni obdolžencema sicer pravilno upoštevalo časovno oddaljenost od storitve kaznivega dejanja ter njuno predhodno nekaznovanost, vendar je dalo premajhni poudarek teži kaznivega dejanja, kot to pravilno izpostavlja pritožnica. Soglašati je namreč, da gre v obravnavani zadevi za zavržno kaznivo dejanje, pri čemer nizke kazenske sankcije tudi rušijo avtoriteto države, njene represivne funkcije ter razvodenijo smisel kazenskega postopka, prav tako pa nimajo zadostnega vpliva na storilce kaznivih dejanj.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.
Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
stečajni postopek - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ločitvena pravica - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - prerekana ločitvena pravica - končni seznam preizkušenih terjatev - sporazum o zavarovanju terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - neposredno izvršljiv notarski zapis - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - pravica do plačila terjatev - rubež - vpis v register - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - litispendenca
Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo.
Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.
tožba za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - odškodninska odgovornost - neobstoj protipravnega ravnanja - pomanjkanje pasivne legitimacije - vozniški izpit - negativna ocena - dokazna ocena - neodziv vabilu za narok - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost predložitve dokazov v postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - nedopustne pritožbene novote - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Ne drži, da že sámo dejstvo toženčevega neprihoda na zaslišanje dokazuje, da je zahtevek utemeljen.
Zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja tožencev (kot nujne predpostavke za odškodninsko odgovornost) se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z višino vtoževanega zahtevka.
V tej fazi postopka več dejstev govori v prid obstoju verjetnosti tožničine terjatve kot proti njemu. Bistveno za prepričljivost dokazne ocene o verjetnem obstoju terjatve je, da je sodišče presojalo trditve in dokaze obeh strank in ugotovilo, da dokazi toženca (ki je predložil elektronska sporočila tožnice tretjim osebam in izpiske njenih sporočil na socialnem omrežju Facebook) ne potrjujejo njegovih trditev, da sporna pogodba odraža resnično voljo strank.
ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.
Neveljavno zastopanje ne učinkuje za zastopanega. Posledično je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da notranje razmerje med zastopnikom in zastopanim ni pomembno.
povrnitev škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - plačilo odškodnine - rok za vložitev tožbe
Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
neizrabljen letni dopust - referenčno obdobje
Sodišče prve stopnje je svojo ugodilno odločitev oprlo zlasti na okoliščino, da tožnica spornega letnega dopusta ni mogla izkoristiti iz objektivnih razlogov. Pri tem se je sklicevalo na primere iz sodne prakso (VIII Ips 191/2010 in VIII Ips 107/2011, Pdp 199/2016, Pdp 83/2016), češ da ta potrjuje, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti. Temu je pripisalo večji pomen kot zatrjevanju tožene stranke, da s potekom referenčnega obdobja oziroma prenosa obdobja pravica delavca do letnega dopusta preneha. Vendar pa je ob tem spregledalo, da v nobenem od navedenih primerov ni bilo dosojeno nadomestilo za neizrabljen letni dopust, glede katerega bi referenčno obdobje in obdobje za prenos že poteklo pred prenehanjem delovnega razmerja, kar je bistvena okoliščina v tem sporu. V zvezi s tem tožena stranka utemeljeno pripominja, da nezmožnost za delo ni objektivni razlog na strani delodajalca. Zato tudi ni podana podlaga v smislu odškodnine za priznanje vtoževanega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032423
ZVPot člen 23, 24. ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 25, 25/2. OZ člen 848.
nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbe
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13, 13/1.
stroški postopka - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke
Nepravilno je sodišče prve stopnje obračunalo toženki odvetniške stroške po vrednosti točke 0,459 EUR. Sodišče prve stopnje je toženki le za pristop na zadnji narok priznalo odvetniško storitev po vrednosti točke v višini 0,60 EUR, po navedeni vrednosti točke pa bi moralo toženki priznati vse odvetniške stroške.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035098
ZPP člen 448, 448-2, 451, 458, 458/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 21, 21/5, 26. SZ-1 člen 29, 29/2.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba - gospodarska javna služba - koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje - izklop iz sistema ogrevanja - odstop od pogodbe - dobava energije - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - razdelilnik stroškov - dopusten pritožbeni razlog - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - pravilo o prekluziji
Etažni lastnik se tako z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more izklopiti iz sistema ogrevanja (pri katerem gre za skupno odjemno mesto, do katerega je tožnica dobavljala energijo) in vplivati na zakonsko (skupno) obveznost, ki je neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne. Ima le možnost z ostalimi etažnimi lastniki sklenitvi sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu da se ga izključi iz sistema plačevanja stroškov).
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00035044
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 21. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 274.
pravica do stikov - stiki med starši in otroki - haška konvencija - mednarodno sodelovanje - stroški postopka - pravica do izjave - izvršilni naslov - procesna ovira za meritorno odločanje - ureditev stikov - ponovno odločanje o isti stvari
Določila Haaške konvencije niso namenjena zagotovitvi izvršitve že obstoječega izvršilnega naslova. Njihov namen je predvsem v zagotavljanju pomoči, tudi z upravnim sodelovanjem med državami, pri iskanju otroka in olajšanju sprejetja sporazumnih rešitev ter pomoči pri začetku postopka za dosego začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se stiki med starši in otroci vzpostavijo in zagotovijo.
OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.
Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
ZKP člen 16, 371, 371/2, 496. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 70.b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do obrambe - seznanitev z listinami in dokazi - enako varstvo pravic
16. člen ZKP pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj je v njem izraženo načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, s katerim se obema strankama, tožilcu in obdolžencu, zagotavlja položaj enakopravnih strank. Stranki sta v kazenskem postopku enakopravni, če jima zakon daje enake možnosti pri uveljavljanju njunih pravic in vplivanju na končni izid postopka oziroma če jima je, kot temu pravi procesna teorija, zagotovljena "enakost orožij". Sodišče ne more objektivno razsoditi, če ne sliši stališč obeh strank, zato je enakopravnost strank nujen element poštenega sojenja (fair trial).