V tej fazi postopka več dejstev govori v prid obstoju verjetnosti tožničine terjatve kot proti njemu. Bistveno za prepričljivost dokazne ocene o verjetnem obstoju terjatve je, da je sodišče presojalo trditve in dokaze obeh strank in ugotovilo, da dokazi toženca (ki je predložil elektronska sporočila tožnice tretjim osebam in izpiske njenih sporočil na socialnem omrežju Facebook) ne potrjujejo njegovih trditev, da sporna pogodba odraža resnično voljo strank.
ZJU člen 7.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 217.. ZOFVI-UPB5 člen 109, 109/6.
neizbran kandidat - diskriminacija - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Določba 7. člena ZJU, na katero se opira sodišče prve stopnje, dejansko določa načelo enakopravne dostopnosti delovnih mest pri zaposlovanju javnih uslužbencev tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolj usposobljen za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu, vendar pa je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določbo specialnega zakona in sicer Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 6. odstavku 109. člena v zvezi z zaposlovanjem strokovnih delavcev določa, da se delovno razmerje lahko sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Skladno s to določbo je toženka lahko izbrala kateregakoli na razpis prijavljenega kandidata, saj nobeden od njih ni izpolnjeval razpisnih pogojev.
Po stališču pritožbenega sodišča je ravnateljica tožene stranke svojo izbiro med kandidati ustrezno pojasnila. Izbrala je kandidata, za katerega je ocenila, da je s pedagoškega vidika najbolj primeren za otroke. Kandidatka je bila že pred tem za določen čas zaposlena pri toženi stranki in se je izkazala kot zaupanja vredna oseba. Iz njene izpovedi ne izhaja, da bi tožnika obravnavala diskriminatorno po nobeni od osebnih okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR-1, saj na tožnikovo državljanstvo ali narodnost sploh ni pomislila, ker je tudi ona pripadnica italijanske manjšine v Republiki Sloveniji.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
OZ v prvem odstavku 152. člena določa, da namesto imetnika stvari (oseba, od katere sta si tožnik in zavarovanec tožene stranke izposodila cepilca drv) enako kot on odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - sestava upniškega odbora - imenovanje v upniški odbor - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - z upnikom povezana oseba - nasprotje interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti postopka
Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesna legitimacija - pooblaščenec - zakoniti zastopnik - odobritev pravdnih dejanj
Tožnikov oče ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (25. 4. 2019) še ni bil upravičen zastopati tožnika v tej pravdi kot njegov pooblaščenec. Obseg pooblastila določi stranka (prvi odstavek 94. člena ZPP), tožnik pa vložitve predloga ni odobril. Sodišče prve stopnje zato predloga ne bi smelo upoštevati (tretji odstavek 98. člena ZPP), a ga je kljub temu obravnavalo vsebinsko in predlog zavrnilo.
premoženje, ki spada v zapuščino - izločitev iz zapuščine - vknjižba lastninske pravice - publicitetno načelo - spor o lastništvu - sporen obseg zapuščinskega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
Izvedenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za napako v diagnostiki, temveč za nezmožnost pravilne diagnostike, oziroma ni šlo za napačno delovanje aparature ali napačno ravnanje zdravnika, pač pa za objektivno nezmožnost ultrazvočnega pregleda, da ugotovi prisotno nepravilnost. Na podlagi navedenega ni podana protipravnost ravnanja zdravnika in zdravstvenega doma.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepravilno zdravljenje - profesionalna skrbnost - strokovna napaka pri zdravljenju - skaženost - skaženost kot pravni standard - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnik dotlej prestajal, ter zatrjevana deformacija nohta glede na izvedensko mnenje niso posledica medicinske napake oziroma premajhne skrbnosti toženčevega osebja, kot poskuša prikazati pritožba, ampak gre za naključni zaplet, za katerega toženec ne odgovarja.
Sodišče mora pri odmeri denarne odškodnine ločiti posamezne vrste nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje te zahteve sicer ni upoštevalo, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Izjemoma je namreč oškodovancu mogoče prisoditi enotno odškodnino, ki vključuje vse vrste nepremoženjske škode, kadar gre za zelo hude in obsežne škodne posledice, kjer se posamezne vrste škode med seboj neločljivo prepletajo. Po presoji pritožbenega sodišča pa je takšna izjema dopustna tudi v tem primeru, ko gre za zelo lahko škodo oziroma takšne škodne posledice, ki vsaka zase komajda še opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Ločevanje posameznih vrst tožnikove nepremoženjske škode zato ne bi bilo smotrno.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 295, 300, 305, 329, 329/2, 330, 390. OZ člen 74.
skupščina delniške družbe - skupščinski sklepi - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - ničnostni razlogi - sklic skupščine - pooblastilo za glasovanje na skupščini - upravičenost za zastopanje - nasprotni predlog - zapisnik skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - potrebna večina za sprejem sklepa - pravica do obveščenosti - postavljanje vprašanj
Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.
Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.
Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.
Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju. Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj.
ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.
OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.
ZKP člen 16, 371, 371/2, 496. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 70.b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do obrambe - seznanitev z listinami in dokazi - enako varstvo pravic
16. člen ZKP pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj je v njem izraženo načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, s katerim se obema strankama, tožilcu in obdolžencu, zagotavlja položaj enakopravnih strank. Stranki sta v kazenskem postopku enakopravni, če jima zakon daje enake možnosti pri uveljavljanju njunih pravic in vplivanju na končni izid postopka oziroma če jima je, kot temu pravi procesna teorija, zagotovljena "enakost orožij". Sodišče ne more objektivno razsoditi, če ne sliši stališč obeh strank, zato je enakopravnost strank nujen element poštenega sojenja (fair trial).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033962
ZPP člen 190. SPZ člen 64.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - singularni pravni naslednik - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - slaba vera - učinek pravnomočnosti - ponovno sojenje o isti stvari - stroški umaknjenega dela tožbenega zahtevka
V teoriji se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Glede stvarnih pravic na nepremičninah velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V primeru, ko se pridobitelj v dobri veri zanese na zemljiškoknjižno stanje, bo od osebe, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik, veljavno pridobil lastninsko pravico, čeprav je v teku pravda zoper odsvojitelja glede stvarne pravice na tej nepremičnini. V takem primeru, kot je torej tudi konkretni, (neposredna) razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti ne velja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035247
OZ člen 239, 239/2, 619, 645, 645/1, 731, 731/1.
podjemna pogodba - shranjevalna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - hramba avtomobila - potrebna skrbnost - kršitev pogodbe - poškodovanje tuje stvari - obveznosti shranjevalca - požar - naključje, ki se je primerilo eni stranki - naključno uničenje predmeta pogodbe - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga - izključitev odškodninske odgovornosti
Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila hramba avtomobila pri tožencu. Toženec naj bi s tem, ko je v času podjema avtomobil hranil v gorljivem lesenem objektu, kršil pogodbo. Ker je toženec lahko odgovoren le za tista tveganja, ki sodijo v njegovo oblastveno sfero, je pri presoji njegove odškodninske odgovornosti ključno vprašanje, katere shranjevalne rizike je s konkretnim podjemom prevzel.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - bodoče dajatve - potrebni stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v postopku - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru pri razporeditvi stroškovnega bremena v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP upoštevati tudi uspeh po temelju. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo navedbo, da je bil velik del dokaznega postopka namenjen obravnavanju toženkinega ugovora o tožnikovem 40 % prispevku k nastali škodi in da je bila odločitev o njem tudi predmet pritožbenega postopka. Glede na ugotovitev o tožnikovem 12,5 % prispevku (kar pomeni, da je toženkin uspeh glede ugovora 31,25 %), delež tožnikovega uspeha v zvezi s temeljem zahtevka znaša 68,75 %. Celoten tožnikov uspeh tako znaša (zaokroženo) 63 %.
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.