ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.
stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki med počitnicami - časovna omejitev - otrokova korist - trajanje začasne odredbe - namen začasne odredbe
Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se zagotovi stabilen sistem rednih stikov že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - sestava upniškega odbora - imenovanje v upniški odbor - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - z upnikom povezana oseba - nasprotje interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti postopka
Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.
Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.
V tej fazi postopka več dejstev govori v prid obstoju verjetnosti tožničine terjatve kot proti njemu. Bistveno za prepričljivost dokazne ocene o verjetnem obstoju terjatve je, da je sodišče presojalo trditve in dokaze obeh strank in ugotovilo, da dokazi toženca (ki je predložil elektronska sporočila tožnice tretjim osebam in izpiske njenih sporočil na socialnem omrežju Facebook) ne potrjujejo njegovih trditev, da sporna pogodba odraža resnično voljo strank.
Ker je torej pravnomočno odločeno, da je tožnik v postopku v celoti uspel, je pravilna tudi odločitev v izpodbijanem sklepu, da mora tožena stranka v skladu s 154. členom ZPP tožniku povrniti tudi stroške sodnih taks, ki jo je tožnik že plačal.
tožba za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - odškodninska odgovornost - neobstoj protipravnega ravnanja - pomanjkanje pasivne legitimacije - vozniški izpit - negativna ocena - dokazna ocena - neodziv vabilu za narok - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost predložitve dokazov v postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - nedopustne pritožbene novote - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Ne drži, da že sámo dejstvo toženčevega neprihoda na zaslišanje dokazuje, da je zahtevek utemeljen.
Zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja tožencev (kot nujne predpostavke za odškodninsko odgovornost) se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z višino vtoževanega zahtevka.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 295, 300, 305, 329, 329/2, 330, 390. OZ člen 74.
skupščina delniške družbe - skupščinski sklepi - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - ničnostni razlogi - sklic skupščine - pooblastilo za glasovanje na skupščini - upravičenost za zastopanje - nasprotni predlog - zapisnik skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - potrebna večina za sprejem sklepa - pravica do obveščenosti - postavljanje vprašanj
Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.
Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.
Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.
Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju. Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj.
stečajni postopek - popravni sklep - oznaka nepremičnine v izreku
Ker lahko sodišče morebitne napake v številkah popravi kadar koli med postopkom, kar je v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, je morebitni očitek o nepravilnosti sklepa neutemeljen.
Pritožnik lahko popravni sklep izpodbija le iz razloga, da sodišče pooblastila iz prvega odstavka 328. člena ZPP ni pravilno uporabilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00035044
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 21. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 274.
pravica do stikov - stiki med starši in otroki - haška konvencija - mednarodno sodelovanje - stroški postopka - pravica do izjave - izvršilni naslov - procesna ovira za meritorno odločanje - ureditev stikov - ponovno odločanje o isti stvari
Določila Haaške konvencije niso namenjena zagotovitvi izvršitve že obstoječega izvršilnega naslova. Njihov namen je predvsem v zagotavljanju pomoči, tudi z upravnim sodelovanjem med državami, pri iskanju otroka in olajšanju sprejetja sporazumnih rešitev ter pomoči pri začetku postopka za dosego začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se stiki med starši in otroci vzpostavijo in zagotovijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032423
ZVPot člen 23, 24. ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 25, 25/2. OZ člen 848.
nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbe
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.
ZJU člen 7.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 217.. ZOFVI-UPB5 člen 109, 109/6.
neizbran kandidat - diskriminacija - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Določba 7. člena ZJU, na katero se opira sodišče prve stopnje, dejansko določa načelo enakopravne dostopnosti delovnih mest pri zaposlovanju javnih uslužbencev tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolj usposobljen za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu, vendar pa je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določbo specialnega zakona in sicer Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 6. odstavku 109. člena v zvezi z zaposlovanjem strokovnih delavcev določa, da se delovno razmerje lahko sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Skladno s to določbo je toženka lahko izbrala kateregakoli na razpis prijavljenega kandidata, saj nobeden od njih ni izpolnjeval razpisnih pogojev.
Po stališču pritožbenega sodišča je ravnateljica tožene stranke svojo izbiro med kandidati ustrezno pojasnila. Izbrala je kandidata, za katerega je ocenila, da je s pedagoškega vidika najbolj primeren za otroke. Kandidatka je bila že pred tem za določen čas zaposlena pri toženi stranki in se je izkazala kot zaupanja vredna oseba. Iz njene izpovedi ne izhaja, da bi tožnika obravnavala diskriminatorno po nobeni od osebnih okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR-1, saj na tožnikovo državljanstvo ali narodnost sploh ni pomislila, ker je tudi ona pripadnica italijanske manjšine v Republiki Sloveniji.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje tožbe v odgovor - bivanje v tujini - napaka sodišča pri vročanju - opravičljiva zamuda
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj napačna vročitev tožbe in poziva za odgovor na tožbo ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa predstavlja kršitev pravil postopka, ki se lahko uveljavlja v pritožbi zoper zamudno sodbo (toženec je vložil pravočasno pritožbo). Pogoj za ugoditev predlogu v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju so pri tem izključene.
OZ člen 82, 107, 239, 243, 243/1, 648, 1060. ZOR člen 99, 128, 266, 266/1, 629.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - projektiranje - projektant - odstop od pogodbe - dvom - dejansko stanje
Če bi se pokazalo, da je imela toženka na podlagi navedene določbe pravico, da v določenih primerih odstopi od pogodbe, da je podan eden od v pogodbi predvidenih primerov in da je toženka odstopno upravičenje uresničila, bi to pomenilo, da drugi tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga ni opravil. Pritožnica tako utemeljeno uveljavlja, da je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega odločilnega dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.
pravica do poštenega postopka - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Obrazložitev odločitve, da mora obtoženec oškodovani družbi plačati znesek 139.722,30 EUR, z ugotovitvijo, da je obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila oškodovancu povzročena škoda, ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic, to je za odgovornost za s kaznivim dejanjem nastalo škodo.
Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.