OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035247
OZ člen 239, 239/2, 619, 645, 645/1, 731, 731/1.
podjemna pogodba - shranjevalna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - hramba avtomobila - potrebna skrbnost - kršitev pogodbe - poškodovanje tuje stvari - obveznosti shranjevalca - požar - naključje, ki se je primerilo eni stranki - naključno uničenje predmeta pogodbe - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga - izključitev odškodninske odgovornosti
Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila hramba avtomobila pri tožencu. Toženec naj bi s tem, ko je v času podjema avtomobil hranil v gorljivem lesenem objektu, kršil pogodbo. Ker je toženec lahko odgovoren le za tista tveganja, ki sodijo v njegovo oblastveno sfero, je pri presoji njegove odškodninske odgovornosti ključno vprašanje, katere shranjevalne rizike je s konkretnim podjemom prevzel.
ZPP člen 139b, 139b/1, 139b/2, 139b/4, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - vročanje - dogovor o uporabi poštnega predala - vročanje v poštni predal - pravilnost vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.
pravica do poštenega postopka - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Obrazložitev odločitve, da mora obtoženec oškodovani družbi plačati znesek 139.722,30 EUR, z ugotovitvijo, da je obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila oškodovancu povzročena škoda, ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic, to je za odgovornost za s kaznivim dejanjem nastalo škodo.
Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031883
OZ člen 82, 82/2, 83, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 286, 337, 337/1, 358, 358-5.
predpravdno izvedensko mnenje - nedopustne pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost projektanta - obseg zavarovalnega kritja - odbitna franšiza - pravilna uporaba materialnega prava - vsebina splošnih poslovnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke - skupni namen pogodbenih strank - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - višina nastale škode - prijava škode zavarovalnici - dospelost obveznosti zavarovalnice - čas nastanka škode - čas plačila - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izvedba dokaza z izvedencem
V pripravljalni vlogi z dne 31. 7. 2014 je tožena stranka navedla, da je bila s sporno zavarovalno polico dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 0,3 % od zavarovalne vsote navedene na polici, v konkretnem primeru 420.000,00 EUR, 0,3 % od tega zneska pa znese 1.260,00 EUR in za toliko je sodišče prve stopnje zahtevek pravnomočno zavrnilo. Bolj konkretno ugovora odbitne franšize tožena stranka ni mogla podati, saj ob podajanju ugovora ni vedela kolikšna bo višina dajatve zavarovalnice. Na dejstvo, da je bilo o odbitni franšizi v višini 1.260,00 EUR že pravnomočno odločeno, se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi v izpodbijani sodbi, a pri tem ni odločilo o ugovoru tožene stranke o dogovorjeni odbitni franšizi v presežku nad že zavrnjenih 1.260,00 EUR. Ob pravilni uporabi materialnega prava (sporne police) je zato treba toženi stranki priznati odbitno franšizo v višini 10 % od dajatve zavarovalnice, kar znese 3.800,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je presojalo vsebino Splošnih pogojev in se oprlo zlasti na dejstvo, da v kolikor bi šlo pri svetovanju v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev le za svetovanje v okviru izdane projektne dokumentacije, potrebe po ponovni navedbi svetovanja v tretjem odstavku 1. člena Splošnih pogojev ne bi bilo, saj je le-to zajeto že s prvim odstavkom 1. člena Splošnih pogojev. Zato je zavzelo pravilno stališče, da svetovanje v smislu tretjega odstavka 1. člena Splošnih pogojev pomeni samostojno dejavnost, nevezano na izdano projektno dokumentacijo. Pri tem je utemeljeno upoštevalo tudi, da so bili Splošni pogoji vnaprej pripravljeni s strani tožene stranke, zato je nejasno določilo razlagalo v korist tožeče stranke.
Trditvi, da 29. 12. 2011 višina škode ni bila znana, tožeča stranka ni nasprotovala, zato ni mogoče šteti, da je bila ob prijavi škode, višina le-te znana toženi stranki. Drugi odstavek 943. člena OZ določa, da v primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči štirinajst dnevni rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Vendar ne tožeča stranka ne tožena stranka nista podali trditev o tem, kdaj je bila tožena stranka seznanjena z višino nastale škode oziroma z vso potrebno dokumentacijo. Je pa tožena stranka sama v odgovoru na tožbo navedla, da bi, če bi tožeča stranka dokazala, da je škodo plačala po računu, zamudne obresti tekle od plačila računa dalje. Glede na to in zato, ker je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka škodo poravnala in sicer s kompenzacijo, ji gredo zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru od trenutka, ko ji je s poravnavo nastale škode L. d. o. o. nastala škoda v višini 38.000,00 EUR.
ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 371, 371/1, 371/2. URS člen 22, 23, 23/1.
pravica do nepristranskega sojenja - pravica do enakega varstva pravic - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic - razveljavitev sodbe
Zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika razpravljajočega senata ni posebne pritožbe, ampak se sklep lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep predsednika okrožnega sodišča iz drugega odstavka 42. člena ZKP spremenilo in predsednika razpravljajočega senata izločilo iz sojenja. Ugotovilo je, da sodnik s procesnim vodenjem prvostopenjskega sojenja ni ohranil ustavnega jamstva nepristranskega sodnika (23. člen Ustave). Spremenjeni sklep je imel za posledico tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja
Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imelo tožnikovo delo pri toženi stranki lastnosti delovnega razmerja. Po 4. členu ZDR-1 je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (prvi odstavek). V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vključen v delovni proces, da je delo izvajal po navodilih in nadzoru tožene stranke, da je uporabljal delovna sredstva in delovno opremo tožene stranke, delo je opravljal osebno ter za to prejel plačilo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
ZKP člen 16, 371, 371/2, 496. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 70.b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do obrambe - seznanitev z listinami in dokazi - enako varstvo pravic
16. člen ZKP pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj je v njem izraženo načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, s katerim se obema strankama, tožilcu in obdolžencu, zagotavlja položaj enakopravnih strank. Stranki sta v kazenskem postopku enakopravni, če jima zakon daje enake možnosti pri uveljavljanju njunih pravic in vplivanju na končni izid postopka oziroma če jima je, kot temu pravi procesna teorija, zagotovljena "enakost orožij". Sodišče ne more objektivno razsoditi, če ne sliši stališč obeh strank, zato je enakopravnost strank nujen element poštenega sojenja (fair trial).
Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
OZ v prvem odstavku 152. člena določa, da namesto imetnika stvari (oseba, od katere sta si tožnik in zavarovanec tožene stranke izposodila cepilca drv) enako kot on odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 286, 286/1, 286/3.
predlog za preložitev 1. naroka za glavno obravnavo - zaslišanje priče - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je prekluzija stranke, ki nameravanega procesnega dejanja ne more več opraviti. Ni vsak zamujen narok že tudi razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Treba je presojati, ali je stranki kljub njeni zamudi z naroka še vedno odprta možnost za učinkovito varstvo njenih pravic s tem, da zamujeno dejanje lahko opravi na morebitnem kasnejšem naroku. Strogost prekluzije iz prvega odstavka 286. člena ZPP je namreč omilil že sam zakon v tretjem odstavku istega člena. Ta dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo pod pogojem, da jih brez svoje krivde stranka ni mogla navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Iz doslej razloženega torej izhaja, da je o prekluziji zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo z gotovostjo mogoče govoriti le v primeru, če bi bil to v postopku na prvi stopnji edini opravljeni narok.
Glede na to, da o prekluziji tožene stranke zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo še ni mogoče z gotovostjo sklepati, to pomeni, da bo naknadna dokazila, s katerimi tožena stranka izkazuje upravičenost vzroka za njeno neudeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, v kontekstu nezakrivljene zamude po tretjem odstavku 286. člena ZPP lahko presojalo prvostopenjsko sodišče na kasnejšem (preloženem) naroku.
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki med počitnicami - časovna omejitev - otrokova korist - trajanje začasne odredbe - namen začasne odredbe
Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se zagotovi stabilen sistem rednih stikov že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - sestava upniškega odbora - imenovanje v upniški odbor - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - z upnikom povezana oseba - nasprotje interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti postopka
Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035251
ZASP člen 153, 154. URS člen 35, 39. OZ člen 178, 183. ZMed člen 42, 43. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - odškodninska odgovornost medijev - odgovornost izdajatelja - objava prispevka v oddaji - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kršitev ugleda in dobrega imena - okrnitev ugleda pravne osebe - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - medijska svoboda - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - kolizija ustavnih pravic - objava mnenja - pravica do popravka - pravica do odgovora - vsebina izjave - žaljivost izjave - objektivna žaljivost - resničnost dejstev - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dobra vera - novinarska etika - javni interes - javna razprava
Novinar je dolžan skrbno preverjati točnost zbranih informacij, kar (po sami naravi stvari) pomeni, da mora dogajanje, o katerem poroča, predstaviti celovito, informacije pa ne smejo biti podane na način, da bi bila izpuščena ali zamolčana dejstva, ki bi lahko skupaj s objavljenimi kazala povsem drugačno sliko od predstavljene.
Ker se tožeča stranka na vprašanja novinarja, čeprav je imela možnost, ni odzvala, ta pa je prispevke objavil na podlagi informacij, preverjenih pri številnih virih, za katere ni imel razloga, da jim ne bi verjel, se je upravičeno zanesel nanje in mu ni mogoče očitati nekorektnega poročanja, še manj žaljivih obdolžitev.
Ostrejšega nadzora in kritike ne gre enostavno zamenjati za žaljive obdolžitve. Besednih zvez, uporabljenih v prispevkih, povprečni bralec ne more razumeti kot napada na tožečo stranko v smislu pravnega standarda žaljivosti. Nedvomno pa je šlo za kritično pisanje novinarjev, ki pa je bilo, četudi za tožečo stranko neprijetno, še vedno znotraj objektivnih meja dopustnega izražanja, ki ga je tožeča stranka glede na njen položaj v družbi dolžna trpeti.
stečajni postopek - popravni sklep - oznaka nepremičnine v izreku
Ker lahko sodišče morebitne napake v številkah popravi kadar koli med postopkom, kar je v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, je morebitni očitek o nepravilnosti sklepa neutemeljen.
Pritožnik lahko popravni sklep izpodbija le iz razloga, da sodišče pooblastila iz prvega odstavka 328. člena ZPP ni pravilno uporabilo.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izdelava elaborata - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izvedenec geodetske stroke
Drži, da je namen opravljene parcelacije in njene izvedbe v katastru sodišču omogočiti, da sprejme meritorno odločitev, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva in zato največkrat res že nakazuje, kakšna bo, a to ne spremeni dejstva, da takšna meritorna odločitev še ni bila sprejeta in zato tudi njeno (vnaprejšnje) grajanje ni mogoče.