stečajni postopek - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti - izvršilni naslov - subjektivne meje pravnomočnosti
Ne glede na tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.
Sodna poravnava sklenjena med upnikom in glavnim dolžnikom v konkretnem primeru ne more imeti pravnega učinka tudi za stečajnega dolžnika, kar skuša s pritožbo uveljaviti upnik. Terjatev upnika do stečajnega dolžnikom ne temelji na izvršilnem naslovu, zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je na vložitev tožbe napotila upnika, pravilna.
prepoved opravljanja dela - policist - javni uslužbenec
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik (policijski inšpektor) s tem, ko je občini svetoval in pomagal pri pripravi občinskih aktov s področja občinskih cest, prometne ureditve javnega reda in miru, ter pri pripravi dokumenta o ureditvi občinskih cest s prometno signalizacijo, opravljal dejavnost, ki je v nasprotju z 2. in 3. točko prvega odstavka 100. člena ZJU.
ZPP člen 139b, 139b/1, 139b/2, 139b/4, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - vročanje - dogovor o uporabi poštnega predala - vročanje v poštni predal - pravilnost vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja
Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imelo tožnikovo delo pri toženi stranki lastnosti delovnega razmerja. Po 4. členu ZDR-1 je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (prvi odstavek). V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti (drugi odstavek). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik vključen v delovni proces, da je delo izvajal po navodilih in nadzoru tožene stranke, da je uporabljal delovna sredstva in delovno opremo tožene stranke, delo je opravljal osebno ter za to prejel plačilo.
OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032541
KZ-1 člen 20, 47, 47/2, 308, 308/3, 308/6. KZ-1E člen 48a, 56.
priznanje krivde - nepreklicnost izjave - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen - primerna višina denarne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obdolženec po predstavitvi obtožnice podal izjavo, da je obtožnico razumel in je krivdo po obtožnici v celoti priznal. Ob tem je bil tudi posebej vprašan, ali je imel dovolj časa za posvetovanje s svojo zagovornico, kar je le-ta potrdil, pojasnil pa je tudi, da razume kaj se mu očita in da krivdo po obtožnici priznava, prav tako pa je (v navzočnosti svoje zagovornice) izjavil tudi, da (v nasprotju s tem, kar sicer v pritožbi navaja zagovornica) soglaša s kaznijo, kot jo predlaga tožilstvo. Zato so kakršni koli pomisleki v smeri, da se obdolženec ni zavedal kaj pomeni priznanje krivde, odveč. Obdolženec pa je bil posebej poučen tudi, da je priznanje krivde nepreklicno.
premoženje, ki spada v zapuščino - izločitev iz zapuščine - vknjižba lastninske pravice - publicitetno načelo - spor o lastništvu - sporen obseg zapuščinskega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
ZGD-1 člen 295, 300, 305, 329, 329/2, 330, 390. OZ člen 74.
skupščina delniške družbe - skupščinski sklepi - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - ničnostni razlogi - sklic skupščine - pooblastilo za glasovanje na skupščini - upravičenost za zastopanje - nasprotni predlog - zapisnik skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - potrebna večina za sprejem sklepa - pravica do obveščenosti - postavljanje vprašanj
Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.
Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.
Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.
Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju. Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj.
ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja za prodajo premoženja - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja - sprememba načrta - rok za izvedbo
Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.
Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.
Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.
zavarovanje nedenarnih terjatev - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - varstvo služnostne pravice - služnostna pravica - služnostna pogodba - preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode - oskrba s pitno vodo - gradnja kanalizacije
Za odločitev ni bistveno ali tožnica lahko nadaljuje z gradnjo na drugih delih trase, bistvo te pravde je, ali toženec ovira izvrševanje služnosti dogovorjene v korist tožnice na svojih parcelah ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038512
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4. ZPP člen 8, 215, 358, 358-1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
nična pogodba - nedopustna kavza - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - pasivna legitimacija - načelo enake vrednosti dajatev - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pripoznava dolga - pobotni ugovor - načelo akcesornosti
Zatrjevana pogodba oziroma dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe K. GmbH, je nična, saj njena kavza nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (drugi in četrti odstavek 39. člena OZ). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Ker nična pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, kar pomeni, da tožnikov zahtevek, ki temelji na nični pogodbi, po materialnem pravu ni utemeljen.
ureditev meje - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
ZPP člen 22, 22/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
izrek sodišča za krajevno nepristojno - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodnik posameznik - pomanjkanje pasivne legitimacije - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pobotni ugovor
Po določilu prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le, če je tak ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Po določilu 619. člena OZ se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Za tako pogodbo zakon ne zahteva nikakršne oblike. Zato za odločitev o pritožbi niti ni bistveno, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnica za toženko opravljala storitve, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, na podlagi pogodbe z naročnikom, ki ni toženka. Na ugotovitve, kako je to sodelovanje potekalo, pa je, kot je že pojasnjeno, pritožbeno sodišče vezano.
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
neizrabljen letni dopust - referenčno obdobje
Sodišče prve stopnje je svojo ugodilno odločitev oprlo zlasti na okoliščino, da tožnica spornega letnega dopusta ni mogla izkoristiti iz objektivnih razlogov. Pri tem se je sklicevalo na primere iz sodne prakso (VIII Ips 191/2010 in VIII Ips 107/2011, Pdp 199/2016, Pdp 83/2016), češ da ta potrjuje, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti. Temu je pripisalo večji pomen kot zatrjevanju tožene stranke, da s potekom referenčnega obdobja oziroma prenosa obdobja pravica delavca do letnega dopusta preneha. Vendar pa je ob tem spregledalo, da v nobenem od navedenih primerov ni bilo dosojeno nadomestilo za neizrabljen letni dopust, glede katerega bi referenčno obdobje in obdobje za prenos že poteklo pred prenehanjem delovnega razmerja, kar je bistvena okoliščina v tem sporu. V zvezi s tem tožena stranka utemeljeno pripominja, da nezmožnost za delo ni objektivni razlog na strani delodajalca. Zato tudi ni podana podlaga v smislu odškodnine za priznanje vtoževanega zneska.