OZ člen 3, 56, 56/1, 56/2, 56/3, 190, 190/1, 198.. ZPP člen 287, 287/1.
leasing pogodba - odstop od pogodbe - vračilo vlaganj - razlaga pogodbe - popolnost listine - pravica do uporabnine
Pogoje za priznanje investicijskih vlaganj leasingojemalca v primeru odstopa od Pogodbe sta pogodbeni stranki izrecno dogovorili že ob sklenitvi pogodbe v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ). Pri interpretaciji navedenega določila pa je treba upoštevati pravila 56. člena OZ o domnevi popolnosti listine. Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V četrtem odstavku 28. člena Pogodbe pa so posebej dogovorjeni pogoji za priznanje vlaganj v predmet leasinga, med katerimi je tudi z dodatkom k Pogodbi vnaprej dogovorjeno vlaganje. Za priznanje vlaganj leasingojemalca v predmet leasinga sta torej pogodbenika s pogodbo vnaprej dogovorila pogoje, zato ne gre za situacijo, ko v oblični pogodbi o njih ne bi bilo ničesar rečeno in bi zato zadostoval ustni dogovor, torej za situacijo iz drugega odstavka 56. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032423
ZVPot člen 23, 24. ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 25, 25/2. OZ člen 848.
nepremičninsko posredovanje - promet z nepremičninami - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - ničnost pogoja - posredniška pogodba - pravica do povračila stroškov - dogovor o stroških - plačilo stroškov - pogodbeni dogovor - odstop od pogodbe
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim dobi posrednik pravico do plačila stroškov, do katerih je prišlo na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami, ni v nasprotju s kogentnimi normami ZNPosr. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika
Obravnavana pritožba je naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato toženčeve pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038512
OZ člen 8, 39, 39/2, 39/4. ZPP člen 8, 215, 358, 358-1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
nična pogodba - nedopustna kavza - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - pasivna legitimacija - načelo enake vrednosti dajatev - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pripoznava dolga - pobotni ugovor - načelo akcesornosti
Zatrjevana pogodba oziroma dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe K. GmbH, je nična, saj njena kavza nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (drugi in četrti odstavek 39. člena OZ). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Ker nična pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, kar pomeni, da tožnikov zahtevek, ki temelji na nični pogodbi, po materialnem pravu ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033418
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 149, 153.. ZVZD-1 člen 12, 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - viličar
Sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotno štelo, da sta v obravnavanem primeru viličar nevarna stvar in razkladanje težkega in velikega tovora nevarna dejavnost že sama po sebi. Razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Delo, ki ga je v obravnavanem primeru opravljal tožnik, pa ni takšna dejavnost, saj ni nevarna sama po sebi, ampak je postala nevarna zaradi ravnanja tožnika, ki je pristal na način raztovarjanja, kot mu ga je predlagal viličarist, pri tem pa ni poskrbel za lastno varnost. Do škodnega dogodka ni prišlo zaradi same narave dela, ki ga je opravljal tožnik in to delo ne predstavlja nevarne dejavnosti. V kolikor bi tožnik delo opravljal v skladu z navodili tožene stranke, do nezgode ne bi prišlo. Ker je bil tožnik sam odgovorna oseba za zagotovitev lastne varnosti, ne bi smel upoštevali "navodil" viličarista, če pa jih je upošteval, bi se moral umakniti z delovnega področja viličarja. Tožnik, kot voznik tovornjaka, nima možnosti vplivati na način razkladanja, ampak mora samo pripraviti vozilo in tako omogočiti razkladanje.
ničnost izjave - zapuščinski postopek - nedopustna kavza - ničen pravni posel - razpolaganje s premoženjem - neodplačno razpolaganje s premoženjem - nedopustno razpolaganje - osebni stečaj - stečajna masa - izigranje upnikov
Pravni posel, ki je sklenjen z namenom izigrati tretje in jih s tem prikrajšati za njihove premoženjske pravice je zaradi nedopustnega nagiba nemoralen in zato ničen.
Tožeča stranka, ki je v postopku osebnega stečaja, je v obdobju zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem na način, da ga je z izjavo v zapuščinskem postopku neodplačno prenesla na svoje tri otroke, z namenom, da dedovano premoženje ne bi postalo del stečajne mase.
prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - konkretno ravnanje stranke - plovilo
Za zavarovanje denarne terjatve je zahtevano dolžnikovo razpolaganje. Še pri obstoju objektivne nevarnosti, ki velja za zavarovanje nedenarne terjatve, mora upnik dokazati več kot le možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pri izkazu subjektivne nevarnosti pa mora upnik dokazati dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, lahko tudi šele v prihodnje. Predlagatelj mora za obstoj subjektivne nevarnosti zatrjevati in dokazati (1) nevarnost dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, (2) vpliv tega ravnanja na uveljavitev terjatve ter (3) da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnik teh pogojev, ki morajo biti podani kumulativno, niti ni ustrezno zatrjeval niti izkazal s standardom verjetnosti. Za podanost subjektivne nevarnosti mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, katerega posledica je zmanjševanje dolžnikovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožnik zatrjuje nevarnost zgolj na abstraktni, ne pa na konkretni ravni, kar je pogoj za zavarovanje denarne terjatve. Z začasno odredbo se izvrši poseg v toženčeve pravice pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca. Skladno z utrjeno sodno prakso je treba nevarnost, ki naj bi grozila (prodaja ali obremenitev) tudi konkretno izkazati in ne o njej zgolj ugibati.
ZST-1 člen 1, 11, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/1, 212.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - dokazi in izvajanje dokazov
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pozvati na dopolnitev vloge in samo dodatno razčistiti dejstva v zvezi z blokado računa in višino dolgov, ki bremenijo toženo stranko. Trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo pridobivati podatkov, ki bi utemeljevali taksno oprostitev, te bi morala tožena stranka sama navesti, kljub temu, da je v izjavi o premoženjskem stanju tožena stranka podala soglasje za vpogled v uradne evidence za toženo stranko. Pravila, ki veljajo za dopolnitev nepopolnih vlog, ne pridejo v poštev, saj ne gre za nerazumljivo vlogo ali vlogo, ki ni sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 108. člena ZPP).
Kaznivo dejanje ponarejanje listin spada v poglavje kaznivih dejanj zoper pravni promet. Za kazniva dejanja iz tega poglavja pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v primerljivi zadevi že zavzelo stališče, da odsotnost škodljivih posledic sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen s tem poglavjem varovane pravne vrednote (tj. pravnega prometa), da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vmesna sodba - pavšalna odškodnina - izbrisani - škoda zaradi izbrisa - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za izgubljeni zaslužek - obseg škode
Če oseba, ki je bila s kršitvijo človekovih pravic izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, odškodnino zahteva v sodnem postopku, se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ZPŠOIRSP ne določa drugače (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora tožnik dokazati vrsto in obseg svoje škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom (131. člen OZ).
Protipravno ravnanje toženke - izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva, ni sporno, krivde zanj pa se ne more razbremeniti, niti delno. Tožnik torej dokazuje „le“ še svojo škodo in vzročno zvezo med njo in izbrisom. Predmet te vmesne sodbe je torej vzročna zveza med izbrisom in zatrjevano tožnikovo škodo - izgubo dohodka zaradi nezaposlitve v nemških rudnikih, in duševnimi bolečinami zaradi kršitev osebnostnih pravic. Obseg škode oz. njena višina, bo predmet končne sodbe.
Ker je bil po prepričljivi oceni sodišča ravno izbris iz registra stalnega prebovalstva življenjsko najbolj verjeten edini vzrok, da tudi tožnik ni odšel na delo v rudnik v Nemčijo, tako kot drugi rudarji zaprtega rudnika, ki so imeli urejeno osebno dokumentacijo, je podana tudi vzročna zveza med zaslužkom, ki ga je s tem izgubil, in izbrisom.
OZ člen 82, 107, 239, 243, 243/1, 648, 1060. ZOR člen 99, 128, 266, 266/1, 629.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - projektiranje - projektant - odstop od pogodbe - dvom - dejansko stanje
Če bi se pokazalo, da je imela toženka na podlagi navedene določbe pravico, da v določenih primerih odstopi od pogodbe, da je podan eden od v pogodbi predvidenih primerov in da je toženka odstopno upravičenje uresničila, bi to pomenilo, da drugi tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga ni opravil. Pritožnica tako utemeljeno uveljavlja, da je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega odločilnega dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040624
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - občutek ogroženosti oškodovanca - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - resna grožnja - fizični napad - silobran
Pritožnica je v utemeljitev zatrjevane kršitve še navedla, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je ugotavljalo zakonski znak, da je bila oškodovanka ustrahovana in vznemirjena, vendar tudi v tem pogledu nima prav, saj subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ni omenjen. Za izvršitev kaznivega dejanja grožnje namreč ni nujno, da bi se oškodovanka dejansko počutila ogroženo in ustrahovano, temveč zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), zato pritožbenemu polemiziranju v tej smeri ni mogoče pritrditi.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
temelj odškodninske odgovornosti - padec v trgovini - mokra tla - mesto padca - vzročna zveza - posebne lastnosti oškodovanca - čiščenje - opozorilne table - sporna dejstva - priznana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca
Zaključka, da je tožnica hodila tudi po delu hodnika, kjer je stroj brisal z mokrim delom ter da se mokrota prenaša, sodišče ni sprejelo v nasprotju z razpravnim načelom, saj je tožnica trdila, da so bila tla zaradi čiščenja s strojem še mokra, kar je bilo vzrok njenemu padcu.
Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, da so bila vzrok tožničinemu padcu njena ploska stopala, saj to ne izhaja iz nobenega dokaza. Zgolj zatrjevano dejstvo, da ima tožnica ploska stopala, pa ne zadošča za zaključek, da so bila le-ta vzrok njenemu padcu.
Opozorilna tabla mora biti postavljena na takšnem mestu, da se stranke trgovine lahko še pravočasno seznanijo z dejstvom, da poteka čiščenje in temu prilagodijo svojo hojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035107
ZPP člen 165, 165/3, 204, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 354, 356. OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 182. URS člen 22, 25.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - predmet poravnave - pričakovana bodoča škoda - operativni poseg - objektivna in krivdna odgovornost povzročitelja prometne nesreče - makedonsko pravo - solidarna odgovornost za škodo - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepripetost z varnostnim pasom - stopnja invalidnosti - odškodnina za izgubljeni zaslužek - mesečna renta - zastaranje zahtevka - splošno znana dejstva - priznana dejstva - dvom v pristranskost sodišča - pravica do izjave v postopku - neopredelitev do odločilnih dejstev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - neodpravljiva postopkovna napaka
V konkretnem primeru je bila v okviru izvensodne poravnave zajeta tudi odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel ob petih operativnih posegih. Ta škoda je bila v času sklepanja izvensodne poravnave znana in v poravnavi tudi upoštevana.
Pogoj za solidarno odgovornost tožencev za povračilo škode je obstoj predhodno ugotovljene (odškodninske) odgovornosti vsakega od njih, ki se za vsakega tudi posebej ugotavlja. Zato ne pomeni, da bi bilo moč zoper njih sprejeti zgolj enako odločitev o odgovornosti oziroma temelju.
stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki med počitnicami - časovna omejitev - otrokova korist - trajanje začasne odredbe - namen začasne odredbe
Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se zagotovi stabilen sistem rednih stikov že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
neizrabljen letni dopust - referenčno obdobje
Sodišče prve stopnje je svojo ugodilno odločitev oprlo zlasti na okoliščino, da tožnica spornega letnega dopusta ni mogla izkoristiti iz objektivnih razlogov. Pri tem se je sklicevalo na primere iz sodne prakso (VIII Ips 191/2010 in VIII Ips 107/2011, Pdp 199/2016, Pdp 83/2016), češ da ta potrjuje, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti. Temu je pripisalo večji pomen kot zatrjevanju tožene stranke, da s potekom referenčnega obdobja oziroma prenosa obdobja pravica delavca do letnega dopusta preneha. Vendar pa je ob tem spregledalo, da v nobenem od navedenih primerov ni bilo dosojeno nadomestilo za neizrabljen letni dopust, glede katerega bi referenčno obdobje in obdobje za prenos že poteklo pred prenehanjem delovnega razmerja, kar je bistvena okoliščina v tem sporu. V zvezi s tem tožena stranka utemeljeno pripominja, da nezmožnost za delo ni objektivni razlog na strani delodajalca. Zato tudi ni podana podlaga v smislu odškodnine za priznanje vtoževanega zneska.
OZ v prvem odstavku 152. člena določa, da namesto imetnika stvari (oseba, od katere sta si tožnik in zavarovanec tožene stranke izposodila cepilca drv) enako kot on odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati.
OZ člen 10, 131, 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 58.
prometna nezgoda - povzročitelj prometne nesreče - prispevek k nastanku prometne nezgode - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti - vključevanje na prednostno cesto - desno pravilo - izvedenec cestnoprometne stroke
Specifičnost konkretnega primera je v tem, da sta oba udeleženca nesreče imela v križišču znak „stop“, vendar je imela voznica osebnega vozila v konkurenci med njima, ob upoštevanju desnega pravila, prednost (prvi odstavek 58. člena ZPrCP), kar pomeni, da bi toženec moral počakati, da bi križišče najprej prevozila voznica, nato pa šele on.