ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih
Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in, da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika). Pri tem je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo ne predstavlja le morebitno fizično nasilje temveč tudi psihične stiske, ki jih otrok doživlja. Nadalje je pomembno, da se v postopku za izdajo začasne odredbe (določba 272. člena ZIZ) odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljiv zaključek, pa zakon sodišču nalaga za končno odločitev o tožbenih zahtevkih.
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 932, 934/1.
odškodninska terjatev - zamuda - začetek teka obresti
Zamuda ne more nastati pred zapadlostjo odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja.
Popolnoma gre pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da je obdolženčev zagovor, češ da mu je neznanec že vnaprej izročil relativno visok znesek 500,00 EUR, pri čemer si nista izmenjala nobenih osebnih podatkov oziroma telefonske številke, pozneje pa mu izročil še vozilo večje vrednosti, neživljenjski ter s tem brez dvoma neverodostojen.
vmesna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega - nestrokovno zdravljenje - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - opustitveno ravnanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Toženka namreč odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ravnanje zdravnika je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Glede na ugotovljena dejstva, da terapije z BCG (kar štirikrat) niso bile izvedene v času, ko se bolezen še ni razširila, pa je po prepričanju sodišča druge stopnje takšno opustitveno ravnanje toženke pripoznati kot pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka) oziroma gre za takšno opustitveno ravnanje, ki bi lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu pacienta ozdravilo.
pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev
Tožnica se je na vabilo odzvala in 11. 2. 2020 pristopila na narok, medtem ko se pravilno vabljena toženka na vabilo ni odzvala ter svojega izostanka ni opravičila, zato je bil narok opravljen v njeni nenavzočnosti. Skladno z določbo drugega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker na narok ni pristopil pritožnik in ni opravičil svojega izostanka, je pritožbeno sodišče štelo, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje, niso resnične.
OZ člen 13, 13/2, 14, 421, 421/2, 1014, 1014/1, 1019, 1019/4. ZPotK člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/2, 2/2-9.
gospodarska pogodba - potrošniška pogodba - pogodba o odobritvi limita - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prejemna teorija - poroštvo
Ni pritrditi pritožbi, da je obravnavana Pogodba o limitu potrošniška kreditna pogodba. Stranki pogodbe sta namreč gospodarska subjekta (banka, samostojni podjetnik), ki ju ni opredeliti kot potrošnika. Po vsebini gre za pogodbo o dovoljenem limitu na TRR iz dejavnosti glavnega dolžnika kot samostojnega podjetnika, torej za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve obstoječega stanja na plačilnem računu samostojnega podjetnika. Po subjektih in vsebini je Pogodba o limitu gospodarska pogodba. Ne glede na takšno stališče pa velja pritrditi pritožbi, da na podlagi zakona za obvestila v zvezi z odstopom od pogodbe velja prejemno, ne pa oddajno pravilo, po katerem mora biti izkazana seznanitev dolžnika z odstopnim opominom od pogodbe po upniku. Navedeno zakonsko pravilo pa je dispozitivne narave in ga lahko tako stranke pogodbe drugače dogovorita.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00031288
ZSKZDČEU-1 člen 186, 190, 190/8. ZP-1 člen 14b, 14b/3.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - osebni stečaj - samostojni podjetnik posameznik (s.p.)
Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031742
ZPP člen 212. OZ člen 58, 587, 615.
spor majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje plačila - izvedenec finančne stroke - neprimeren dokaz - najemna pogodba - plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - molče obnovljen najem
V kolikor se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagana postavitev izvedenca finančne stroke nanašala na plačilo oziroma na odpust obveznosti, je ta dokaz neprimeren za dokazovanje plačila ali izvensodne poravnave.
Sodišče prve stopnje je nesporno ugotovilo, da je tožena stranka najeti prostor uporabljala tudi po izteku z najemno pogodbo določenega časa in sicer do 19. 5. 2017, zaradi česar je zaključilo, da je bila najemna pogodba na podlagi 58. člena OZ veljavna tudi po izteku časa, za katerega je bila prvotno sklenjena najemna pogodba. Pritožbeno sodišče dodaja, da enako izhaja iz 615. člena OZ, ki določa, da se v primeru, ko najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1.
pogoji za izročitev tujca - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - standard verjetnosti - dokazno breme - konkretna nevarnost
Prvostopenjsko sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni raziskalo, v kateri instituciji bo osumljeni tujec pridržan ob izročitvi v Argentino ter kakšne so konkretne razmere v tisti instituciji oziroma, ali obstaja verjetnost, da bodo razmere v tej instituciji na splošno ter upoštevaje specifično stanje osumljenega tujca takšne, da bi bil izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Izpodbijani sklep je nerazumljiv: tožena stranka je B. A., zato ni jasno, zakaj naj bi tožeča stranka pravdne stroške plačala osebi A. D., ki ni stranka tega postopka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 47, 47/3, 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - pavšalni znesek stroškov
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij.
Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenka je v stroškovniku, ko je priglasila nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja ter predlagala povečanje za 20 %, obrazložila, zakaj šteje mnenje za izjemno zahtevno in sicer zaradi izredno velikega obsega dela, računske preveritve vseh dokumentov spisa, ki se vodijo na gradbišču, in pogodb z navzkrižnimi kontrolami za vse posamične postavke v vseh mesecih gradbišča. Sodišče prve stopnje je navedeno v sklep povzelo, a je po oceni pritožbenega sodišča glede na stališče sodne prakse pravilno povzelo, da v obravnavni zadevi niso podane takšne izjemne okoliščine, da bi bilo mnenje mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega. Pritrditi gre tako sodišču prve stopnje kot izvedenki, da je mnenje obširno, na 55 straneh, s številnimi preračuni, izvedenka pa je morala odgovoriti na 12 kompleksnih vprašanj sodišča in pravdnih strank, a sam obseg mnenja še ne pomeni, da ga je mogoče vrednotiti kot izjemno zahtevnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031163
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 17, 20.
plačilo za storitve obveznih javnih služb - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - komunalne storitve - omrežnina - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica (glede na toženčev ugovor) ni konkretno opredelila (načina izračuna) višine vtoževane terjatve.
DZ člen 171, 171/4, 175, 175/5, 184, 184/2, 184/3, 197. ZNP-1 člen 110.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - sprememba preživninske obveznosti - višina preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - namestitev otroka v zavod - sodna poravnava - plačevanje preživnine - postavitev skrbnika
Ob namestitvi otroka v zavod sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otroku skrbnik (drugi in tretji odstavek 184. člena DZ). Torej mora sodišče imenovati skrbnika, in sicer na podlagi četrtega odstavka 171. člena DZ. Skrbnik razpolaga z otrokovo preživnino in jo uporablja v skladu z določbami DZ o skrbništvu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka preživninska zavezanka, ne more biti skrbnica za razpolaganje z otrokovo preživnino. Treba je postaviti skrbnika, da bo razpolagal s preživnino, ki jo bosta nakazovala nasprotna udeleženca na A. A. račun. Komu sodišče naloži, da odpre otrokov račun, predpisuje ZNP-1 v 110. členu.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja - administrativne in sodne prepovedi - kreditne obveznosti
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki vseh družinskih članov in ne le dolžnice, pri čemer dolžnica ne poda nobenih navedb, da bi bili napačno ugotovljeni dohodki njenega moža. V zvezi z njenimi dohodki pa je pojasniti, da je po podatkih iz priložene plačilne liste dolžničina neto plača znašala 1.694,76 EUR, znesek izplačila na račun pa je toliko nižji zaradi obremenitve dolžničinega dohodka z drugimi izvršilnimi postopki. Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb. Ravno tako se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti, na katere se sklicuje dolžnica v svojem predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041711
ZKP člen 502a, 502c. KZ-1 člen 74, 74/1.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - stečaj pravne osebe - nujnost
KZ-1, ki ureja odvzem premoženjske koristi, je v razmerju do ZFPPIPP specialni predpis. Po presoji višjega sodišča je začasno zavarovanje v danem primeru, ko bo stečajni upravitelj družbe L. d.o.o. - v stečaju, osnovna sredstva in zaloge, ki so bile predmet prvotnega začasnega zavarovanja, zaradi zniževanja njihove vrednosti, prodal, nujno. Po pravnomočni obtožnici so bila namreč na ravni utemeljenega suma ta osnovna sredstva in zaloge uporabljena pri kaznivem dejanju pranja denarja po 245. členu KZ-1, ki se očita obtoženim in prenesena na družbo L. d.o.o. - v stečaju. Začasno zavarovanje kupnine od prodaje teh sredstev in zalog, odrejeno na podlagi drugega odstavka 502.c člena ZKP in odredba banki, da odreče izplačilo zneska do višine kupnine, je po presoji višjega sodišča edini način, da sodišče v zvezi z utemeljenim predlogom državne tožilke zavaruje zahtevek za odvzem premoženjske koristi v tej zadevi, tudi če slednje vpliva na tek stečajnega postopka zoper družbo L. d.o.o. - v stečaju, saj stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.
gradnja čez mejo - krivdno povzročeni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - nepravdni postopek ureditve meje
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj postopka.
izvršba na podlagi priložene menice - podpis meničnega zavezanca - parafa - veljavnost menice
Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.
Sodišče sicer lahko spreminja svoje sklepe in dejanja procesnega vodstva, vendar ne več tedaj, ko je že nastopila njihova posledica, na katero se stranka zanese, ne da bi jo vsaj ponovno, jasno in obrazloženo, pozvalo, da od nje pričakuje drugačno ravnanje, kot je s svojim vodenjem postopka nakazalo do tedaj. V času, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je dolžnici že potekel rok za dopolnitev seznama premoženja, kar pomeni, da bi sodišče moralo razpisati narok za ugotavljanje dolžničinega premoženja, ne pa zavreči upnikov predlog, ki mu je predhodno že sledilo.
Tožnik ima pravni interes, da od tožene stranke uveljavlja plačilo neplačanih prispevkov za socialno varnost. Glede na to, da so bili v obravnavanem primeru tožniku prispevki iz bruto plače obračunani in so zapadli v plačilo ter so določeni po višini (po podatkih iz evidenc FURS), ni ovir za odločanje sodišča o delodajalčevi obveznosti. Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 508/2018 in Pdp 781/2018. V teh zadevah je pritožbeno sodišče poudarilo, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi.