obrazložitev odredbe - izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum
Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum je bil v predmetni kazenski zadevi, ko je bila zoper obdolžene že vložena zahteva za posamezna preiskovalna dejanja in so bili z njo ter obenem s predmetnim dokaznim predlogom tožilstva seznanjeni, že več kot dognan in zato pozneje izdane izločevane sodne odredbe ne morejo biti nedovoljene zgolj zaradi tega, ker v njih zahtevani dokazni standard ni posebej obrazložen.
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 932, 934/1.
odškodninska terjatev - zamuda - začetek teka obresti
Zamuda ne more nastati pred zapadlostjo odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja.
poroštvena izjava - poroštvena pogodba - obličnost - obličnost poroštvene izjave - pisna izjava - ničnost pogodbe - varstvo poroka - profesionalna skrbnost - skrbnost banke - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V skladu s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Da je zadoščeno temu pogoju obličnosti iz omenjenega člena, mora banka kot kreditodajalec (in hkrati gospodarski subjekt) poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti oziroma izkazati večjo skrbnost, sicer je takšna pogodba v skladu s 55. členom OZ nična. Namen pisnosti oziroma omenjene (strožje) obličnosti je v varstvu poroka pred nepremišljenim podpisom poroštvene izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00040329
URS člen 22, 25.. OZ člen 323, 323/1, 323/2.. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-2, 28, 34, 34/1, 42, 42/1, 44, 44/1, 44/5, 46, 227, 249.. ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 263/5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave - odškodninska odgovornost uprave po ZGD - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - objektivna kumulacija zahtevkov - obstoj insolventnosti - stečajni postopek - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva
249. člen ZFPPIPP tako ni mogoče razlagati drugače, kot določitev jasnega enoletnega roka, v katerem ne tečejo zastaralni roki za vse terjatve stečajnega dolžnika, ne glede na čas njihovega nastanka. Je pa seveda mogoče v tem času (času zadržanja zastaranja) takšne terjatve uveljaviti, saj zadržanje zastaranja (pod pogojem dospelosti terjatve) za to ni ovira.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031646
KZ-1B člen 53, 53/2, 53/2-3, 86, 86/4, 86/8, 86/9, 86/11. ZIKS člen 12, 13.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - časovna veljava zakona
Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje pri izreku dveletne zaporne kazni uporabilo KZ-1B, torej kazenski zakonik, ki je veljal v času izreka zaporne kazni, je ravnalo pravilno, ko je tudi pri odločanju o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabilo KZ-1B in določila četrtega, osmega in devetega odstavka 86. člena KZ-1B, ki določa, da se obseg dela v splošno korist določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, saj ni možna uporaba dveh zakonov oziroma kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
OZ člen 3, 6, 112, 112/1, 112/2, 119, 119/1, 372. URS člen 22, 155. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23. ZBS člen 4, 11, 12. ZPP člen 212, 214, 214/2, 274, 274/1, 286b. ZPotK člen 7, 7/1-9. ZDP člen 18, 18/3.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - elementi oderuštva - kredit v CHF - tveganje - ničnost kreditne pogodbe - zavajajoče oglaševanje - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - oderuška pogodba - aleatorna pogodba
V celoti je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi prepričanje pritožbe, da je toženka že ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe vedela, da se bo tečaj CHF v prihodnje gibal za kreditojemalce neugodno, oziroma, da je lahko takšno gibanje tečaja CHF vsaj zanesljivo pričakovala. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja, namreč determinira samo naravo tveganja. Tožnik zmotno meni, da je toženka že na osnovi Poročila o finančni stabilnosti BS iz leta 2005 lahko sklepala o tem, da se bo tečaj CHF v razmerju do domače valute dolgoročno gibal v breme kreditojemalcev. V tem je BS med drugim res opozorila tudi na izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju, saj je bil švicarski frank leta 2005 na relativno nizkih ravneh in je bilo v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo. Vendar ne gre spregledati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da informacije BS v navedenem poročilu predstavljajo zgolj splošne napovedi ter splošna opozorila na dolžnosti poslovnih bank v razmerju do komitentov, ki so jih te imele že na osnovi ZPotK ter ZVPot, s katerim je bila v naše nacionalno pravo implementirana Direktiva. Poudariti je potrebno, da BS ni organizacija, ki bi bila usmerjena v varstvo potrošnikov in je njena opozorila poslovnim bankam gledati v luči ciljev in nalog, ki jih je imela na podlagi takrat veljavnega Zakona o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1; predvsem 4., 11. in 12. člen tega zakona).
Popolnoma gre pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, da je obdolženčev zagovor, češ da mu je neznanec že vnaprej izročil relativno visok znesek 500,00 EUR, pri čemer si nista izmenjala nobenih osebnih podatkov oziroma telefonske številke, pozneje pa mu izročil še vozilo večje vrednosti, neživljenjski ter s tem brez dvoma neverodostojen.
KZ-1 člen 158, 160. ZKP člen 358, 358/1-1, 383, 392.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zasebni tožilec - konkretizacija izvršitvenega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poseg v čast in dobro ime - izostanek
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, ki je pravilno ugotovilo, da je izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju razžalitve označeno le z glagolom razžali, ki pa je v opisu dejanja, ki izhaja iz izreka zasebne tožbe, izostal.
Izpodbijani sklep je nerazumljiv: tožena stranka je B. A., zato ni jasno, zakaj naj bi tožeča stranka pravdne stroške plačala osebi A. D., ki ni stranka tega postopka.
DZ člen 171, 171/4, 175, 175/5, 184, 184/2, 184/3, 197. ZNP-1 člen 110.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - sprememba preživninske obveznosti - višina preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - namestitev otroka v zavod - sodna poravnava - plačevanje preživnine - postavitev skrbnika
Ob namestitvi otroka v zavod sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otroku skrbnik (drugi in tretji odstavek 184. člena DZ). Torej mora sodišče imenovati skrbnika, in sicer na podlagi četrtega odstavka 171. člena DZ. Skrbnik razpolaga z otrokovo preživnino in jo uporablja v skladu z določbami DZ o skrbništvu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka preživninska zavezanka, ne more biti skrbnica za razpolaganje z otrokovo preživnino. Treba je postaviti skrbnika, da bo razpolagal s preživnino, ki jo bosta nakazovala nasprotna udeleženca na A. A. račun. Komu sodišče naloži, da odpre otrokov račun, predpisuje ZNP-1 v 110. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031163
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 17, 20.
plačilo za storitve obveznih javnih služb - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - komunalne storitve - omrežnina - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica (glede na toženčev ugovor) ni konkretno opredelila (načina izračuna) višine vtoževane terjatve.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 47, 47/3, 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - pavšalni znesek stroškov
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij.
Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenka je v stroškovniku, ko je priglasila nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja ter predlagala povečanje za 20 %, obrazložila, zakaj šteje mnenje za izjemno zahtevno in sicer zaradi izredno velikega obsega dela, računske preveritve vseh dokumentov spisa, ki se vodijo na gradbišču, in pogodb z navzkrižnimi kontrolami za vse posamične postavke v vseh mesecih gradbišča. Sodišče prve stopnje je navedeno v sklep povzelo, a je po oceni pritožbenega sodišča glede na stališče sodne prakse pravilno povzelo, da v obravnavni zadevi niso podane takšne izjemne okoliščine, da bi bilo mnenje mogoče ovrednotiti kot izjemno zahtevnega. Pritrditi gre tako sodišču prve stopnje kot izvedenki, da je mnenje obširno, na 55 straneh, s številnimi preračuni, izvedenka pa je morala odgovoriti na 12 kompleksnih vprašanj sodišča in pravdnih strank, a sam obseg mnenja še ne pomeni, da ga je mogoče vrednotiti kot izjemno zahtevnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031742
ZPP člen 212. OZ člen 58, 587, 615.
spor majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje plačila - izvedenec finančne stroke - neprimeren dokaz - najemna pogodba - plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe po poteku časa - molče obnovljen najem
V kolikor se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagana postavitev izvedenca finančne stroke nanašala na plačilo oziroma na odpust obveznosti, je ta dokaz neprimeren za dokazovanje plačila ali izvensodne poravnave.
Sodišče prve stopnje je nesporno ugotovilo, da je tožena stranka najeti prostor uporabljala tudi po izteku z najemno pogodbo določenega časa in sicer do 19. 5. 2017, zaradi česar je zaključilo, da je bila najemna pogodba na podlagi 58. člena OZ veljavna tudi po izteku časa, za katerega je bila prvotno sklenjena najemna pogodba. Pritožbeno sodišče dodaja, da enako izhaja iz 615. člena OZ, ki določa, da se v primeru, ko najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1.
pogoji za izročitev tujca - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - standard verjetnosti - dokazno breme - konkretna nevarnost
Prvostopenjsko sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni raziskalo, v kateri instituciji bo osumljeni tujec pridržan ob izročitvi v Argentino ter kakšne so konkretne razmere v tisti instituciji oziroma, ali obstaja verjetnost, da bodo razmere v tej instituciji na splošno ter upoštevaje specifično stanje osumljenega tujca takšne, da bi bil izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041711
ZKP člen 502a, 502c. KZ-1 člen 74, 74/1.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - stečaj pravne osebe - nujnost
KZ-1, ki ureja odvzem premoženjske koristi, je v razmerju do ZFPPIPP specialni predpis. Po presoji višjega sodišča je začasno zavarovanje v danem primeru, ko bo stečajni upravitelj družbe L. d.o.o. - v stečaju, osnovna sredstva in zaloge, ki so bile predmet prvotnega začasnega zavarovanja, zaradi zniževanja njihove vrednosti, prodal, nujno. Po pravnomočni obtožnici so bila namreč na ravni utemeljenega suma ta osnovna sredstva in zaloge uporabljena pri kaznivem dejanju pranja denarja po 245. členu KZ-1, ki se očita obtoženim in prenesena na družbo L. d.o.o. - v stečaju. Začasno zavarovanje kupnine od prodaje teh sredstev in zalog, odrejeno na podlagi drugega odstavka 502.c člena ZKP in odredba banki, da odreče izplačilo zneska do višine kupnine, je po presoji višjega sodišča edini način, da sodišče v zvezi z utemeljenim predlogom državne tožilke zavaruje zahtevek za odvzem premoženjske koristi v tej zadevi, tudi če slednje vpliva na tek stečajnega postopka zoper družbo L. d.o.o. - v stečaju, saj stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja - administrativne in sodne prepovedi - kreditne obveznosti
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki vseh družinskih članov in ne le dolžnice, pri čemer dolžnica ne poda nobenih navedb, da bi bili napačno ugotovljeni dohodki njenega moža. V zvezi z njenimi dohodki pa je pojasniti, da je po podatkih iz priložene plačilne liste dolžničina neto plača znašala 1.694,76 EUR, znesek izplačila na račun pa je toliko nižji zaradi obremenitve dolžničinega dohodka z drugimi izvršilnimi postopki. Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb. Ravno tako se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti, na katere se sklicuje dolžnica v svojem predlogu.
Sodišče sicer lahko spreminja svoje sklepe in dejanja procesnega vodstva, vendar ne več tedaj, ko je že nastopila njihova posledica, na katero se stranka zanese, ne da bi jo vsaj ponovno, jasno in obrazloženo, pozvalo, da od nje pričakuje drugačno ravnanje, kot je s svojim vodenjem postopka nakazalo do tedaj. V času, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je dolžnici že potekel rok za dopolnitev seznama premoženja, kar pomeni, da bi sodišče moralo razpisati narok za ugotavljanje dolžničinega premoženja, ne pa zavreči upnikov predlog, ki mu je predhodno že sledilo.
gradnja čez mejo - krivdno povzročeni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - nepravdni postopek ureditve meje
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj postopka.
izvršba na podlagi priložene menice - podpis meničnega zavezanca - parafa - veljavnost menice
Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. OZ člen 135, 136, 136/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - oblika krivde - huda malomarnost - neodgovorne osebe
V sodbi VIII Ips 201/2006 je Vrhovno sodišče RS navedlo, da pravnomočna odločitev v socialnem sporu, da v določenem obdobju ni zdravstveno utemeljenih razlogov za odsotnost z dela, pomeni (le), da je sprejeta pravnomočna odločitev o stanju (razmerju), ki je v delovnem sporu predhodno glede uveljavljanih zdravstvenih razlogov in možnosti priznavanja pravic iz tega naslova, še vedno pa lahko delavec navaja kakšne druge razloge, zaradi katerih ga v spornem obdobju ni bilo na delo. Enako stališče izhaja iz sodb VIII Ips 192/2005 in VIII Ips 220/2009.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno izhajalo iz (pravnomočno) rešenega predhodnega vprašanja, da tožnik od 22. 12. 2018 (24. 12. 2018) ni bil v bolniškem staležu, da je bil zmožen za delo. To dejstvo pa še ne pomeni, da je s tem, ko je z dela izostal in obvestilne dolžnosti ni izpolnil do 3. 1. 2019, naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Ali je razlog za odpovedi iz 2. alineje drugega odstavka 110. člena ZDR-1 podan, je odvisno od tega, ali je tožnik ravnal z zahtevano stopnjo krivde (naklep ali huda malomarnost), pa tudi, ali gre za hujšo kršitev.