ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5, 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - pravica do zagovora
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničino ravnanje možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi št. VIII Ips 122/2013 že zavzelo stališče, da je treba vsebino pravice do zagovora delavca presojati in tehtati tudi ob upoštevanju pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR-1, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu da se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Zato bi v takšnih primerih lahko govorili tudi o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor oziroma, da datum že določenega zagovora preloži. Pravica delavca, da se zagovarja o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pomembna, ni pa absolutna. Če namreč obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, potem odpoved brez predhodnega zagovora, kljub drugačnemu stališču pritožbe, ni nezakonita.
Očitano ravnanje (neupoštevanje toženčeve odredbe o omejitvi prokure in neupravičena odtujitev zneska 8.000,00 EUR) izpolnjuje elemente naklepne hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, obenem pa ima kršitev tudi znake kaznivih dejanj poneverbe po prvem in petem odstavku 209. člena KZ-1 ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1. To pa pomeni, da je podan odpovedni razlog za izredno odpoved tudi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Po preteku roka 60 dni je prenehala tudi pravica zahtevati revizijo in ponovno odmero pokojnine. Gre namreč za materialni prekluzivni rok določen v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije za vložitev zahteve za pravno varstvo, konkretno za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine. Za te roke pa je značilno, da z njihovim potekom preneha pravica. V primerih materialno - prekluzivnih rokov pa tudi ni mogoče uveljavljati vrnitve v prejšnje stanje, ne glede na to, ali je šlo za opravičljiv ali neopravičljiv razlog za zamudo roka.
Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik le pavšalno zatrjeval potrebnost teh stroškov. Ni namreč konkretno pojasnil v čem in kako so opravljene meritve pripomogle k hitrejšemu zdravljenju, oziroma v čem in kako so zmanjšale ali odpravile posledice škodnega dogodka. Iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke pa izhaja (izvedensko mnenje pod točko Ad3) dejstvo, da zaključek zdravljenja poškodb sovpada z datumom opravljenih meritev (11. 9. 2015), zato ne more držati trditev, da so ti stroški pripomogli k hitrejšemu zdravljenju.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 31, 31/1, 31/1-3, 31/1-8, 49, 49/1, 49/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8.. OZ člen 15, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izplačevanje nižje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je lahko pogodba o zaposlitvi oziroma sprememba pogodbe veljavno sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi dejanji. Zmotno pa je stališče, da že zgolj dejstvo, da tožnik v spornem obdobju (petih let) ni izrecno ugovarjal znižanju plačila in razporeditvam na druga delovna mesta pomeni, da je s takšno spremembo soglašal. Zmotna je tudi razlaga sodišča prve stopnje, da že dalj časa trajajoče dejansko opravljanje dela na drugem delovnem mestu predstavlja soglasje volj strank za takšno spremembo oziroma da potrjuje sporazumno dogovorjeno spremembo pogodbe o zaposlitvi.
Le dejstvo, da se tožnik v nadaljnjih letih zaposlitve pri toženi stranki ni ponovno obrnil na toženo stranko in izrecno ugovarjal višini izplačane plače, samo po sebi ne pomeni, da se je strinjal z izjavo druge (močnejše) pogodbene stranke oziroma da je med njima prišlo so soglasja volj za spremembo pogodbe o zaposlitvi. Volji strank za spremembo pogodbe o zaposlitvi morata biti nedvoumno izraženi, kar še zlasti velja za tožnika, ki je šibkejša stranka v delovnem razmerju. V primeru spora imata zato obe stranki možnost, da obstoj oziroma neobstoj soglasja dokazujeta v postopku. Breme dokazovanja pa je na toženi stranki, ki tožniku ni ponudila spremenjene oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, še zlasti, ker zatrjuje, da je v soglasju s tožnikom prišlo tudi do spremembe delovnega mesta. V takem primeru po ZDR-1 ne zadošča le sprememba pogodbe o zaposlitvi z aneksom, temveč mora biti sklenjena nova pogodba o zaposlitvi (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). Te sestavine pogodbe o zaposlitvi imajo namreč za delavca večjo težo in pomen, saj v največji meri vplivajo na delovnopravni položaj delavca in medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik nesporno opravljal vsakodnevno delo za toženo stranko v procesu, ki je bil organiziran s strani tožene stranke, delo pa opravljal osebno in za plačilo ter po navodilih in pod nadzorom prokurista tožene stranke. Glede na navedeno je pravilno zaključilo, da je bil tožnik v spornem času v delovnem razmerju pri toženi stranki, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Podjemna pogodba, sklenjena med istima strankama, na veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni vplivala. ZDR-1 v 18. členu določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je elemente delovnega razmerja pravilno ugotovilo.
spor majhne vrednosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - odstop zadeve - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedoločen zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Neopredeljen (nedoločen) zahtevek ne pomeni nesklepčnosti, temveč nepopolnost tožbe. V takem primeru se zahtevka ne zavrne, temveč – če tožba ni ustrezno dopolnjena – je tožbo treba zavreči, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za nič takega (tožnica je postavila določljiv zahtevek, ko se je smiselno sklicevala na predlog za izvršbo, v katerem je opredeljen denarni zahtevek in ki vsebuje tudi predlog, da se navedeni denarni znesek dolžniku (toženki) naloži v plačilo).
Ker iz zakonske ureditve izhaja razlika med osnovno plačo in plačnim razredom, dvig osnovne plače ne pomeni nujno tudi spremembo plačnega razreda, kot zmotno meni pritožba, saj se lahko dvignejo tudi osnovne plače v okviru istega plačnega razreda. Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede pa ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD/17 o tem odločiti partnerji z aneksom k Dogovoru.
Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjena med sedaj pravdnima strankama, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obračunavanje cen storitev v primeru sprememb plač, zato je potrebno upoštevati določbo 6.člena Pogodbe, da pogodbene vrednosti in cene storitev Zavod (tožena stranka) usklajuje skladno z določili veljavnega Dogovora.
sprememba tožbe - nasprotovanje spremembi tožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - dopustitev spremembe tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v večji meri upoštevati, da gre za spor, ki je v teku, da je treba izkoristiti že zbrano procesno gradivo, in da gre za spremembo zahtevka, ki je povezana s prvotnim zahtevkom. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V tej zvezi bi torej lahko in bi moralo obravnavati (delno) pripoznavo tožbenega zahtevka. Zmotno je sklicevanje na načelo ekonomičnosti iz 11. člena ZPP, ki v konkretnem primeru zahteva, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo in da se razmerje med pravdnima strankama dokončno uredi. Vsekakor ni ekonomično niti za sodišče in predvsem ne za stranke, da se spor, ki se nanaša le na del spornega razmerja med pravdnima strankama, zaključi in da se vodi nov spor v zvezi s „spremembo tožbe“, ki se nanaša na celotno sporno razmerje med pravdnima strankama.
ZMZPP člen 32, 32/1, 80, 80/2. Zakon o nasljeđivanju (Zakon o dedovanju, Hrvaška, 2003) člen 133, 133/2, 234, 234/1. ZD člen 221, 221/1.
zapuščinski postopek - pristojnost slovenskega sodišča - materialno pravo - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pozneje najdeno premoženje zapustnika - sklep o dedovanju - premično premoženje
Za obravnavo premične zapuščine državljana Republike Hrvaške, ki je v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče Republike Slovenije. Sodišče Republike Slovenije lahko uporablja le procesno pravo Republike Slovenije.
V skladu s prvim odstavkom 234. člena Zakon o nasljeđivanju Republike Hrvaške sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, razen če se je kakšen od dedičev odpovedal dedovanju ali svoj dedni delež odstopil sodediču.
varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za začasno odredbo - sredstva zavarovanja - zavrženje predloga za začasno odredbo
Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno. A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 27, 27/2, 35, 35/1. SZ člen 116, 116/3.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - prijava udeležbe v postopku - pridobitelj posameznega dela stavbe - prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe
V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033957
OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 155, 185, 185/1, 337, 337/1. SZ-1 člen 29, 29/2, 58, 58/1, 58/2, 65.
odškodninska odgovornost - povrnitev materialne škode - obnovitvena dela - izvedba vzdrževalnih del - menjava strešne kritine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vplačila v rezervni sklad - neizvedba dokazov - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - subjektivni zastaralni rok - dolžna skrbnost - vpogled v dokumentacijo - neverodostojna listina - nedopustna pritožbena novota - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - izbira izvajalca storitev - prijava na razpis - pristojnost sodišča - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - pristranskost sodišča - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
Toženka je pridobila dve veljavni ponudbi in ni bila dolžna pozivati tožnika k dajanju ponudbe za obnovo strehe, s tem, da tožnik ni dokazal, da je registriran za opravljanje tovrstnih del in da bi bil kot najboljši ponudnik izbran na razpisu.
Nobeden od tožbenih zahtevkov, ki temeljita na različni pravni podlagi, ne presega 20.000 EUR, kar je meja pristojnosti okrožnega sodišča, zato je podana pristojnost okrajnega sodišča.
pravica uporabe - lastninska pravica - kupoprodajna pogodba - lastninjenje nepremičnin - identiteta nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - skupno premoženje - priznanje solastniškega deleža
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da sta tožnika s sklenitvijo pogodbe, plačilom kupnine in z izvrševanjem posesti od leta 1985, pridobila pravico uporabe in posledično lastninsko pravico na nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032978
ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.
pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.
V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
V nasprotju s porokovo in zastaviteljevo obveznostjo je menična obveznost abstraktna.
Za obveznosti iz menice je odgovoren sam trasant kot posebne vrste porok. Odgovarja le v regresnem postopku za sprejem menice in za njeno plačilo. Njegova odgovornost velja do plačila menice ali do zastaranja regresnih zahtevkov oziroma opustitve pravočasnega protesta. Če iz kakršnikoli razlogov preneha odgovornost glavnega dolžnika (akceptanta), še ne pomeni, da s tem vedno preneha jamstvo trasanta. Vsebina odgovornosti trasanta je obveznost plačila regresnega zahtevka.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da takega dolga, za katerega je bila izdana bianco menica kot sredstvo zavarovanja, zaradi stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni več oziroma da je terjatev tožnice do glavnega dolžnika prenehala zaradi zaključenega stečajnega postopka nad njim. Upoštevaje Načelno pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSS dne 21. 6. 2013, terjatev do glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
ZFPPIPP v 20. in 21. členu ureja vrste terjatev in v 22. členu opredeli izločitveno pravico. V primeru, ko ureja zavarovane in navadne terjatve, je iz jezikovne razlage zakona mogoče razbrati, da gre pri zavarovani terjatvi za terjatev zavarovano z ločitveno pravico (torej eno terjatev). Ločitvena pravica pa je pravica upnika, da svojo terjatev poplača iz določenega premoženja dolžnika pred drugimi upniki. V 6. členu Pravilnika, kjer je urejeno nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev, pa prav tako ni posebej navedeno, da se zavarovana terjatev šteje kot dve terjatvi.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 301, 301/4.
stroški stranskega intervenienta - pravica do povračila pravdnih stroškov - končni uspeh v postopku - izpolnitev zahtevka - sodna poravnava - umik tožbe - rešitev medsebojnih spornih razmerij - ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko
Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031227
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVZD-1 člen 19. ZZVZZ člen 87, 87/1.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - regresni zahtevek - poškodba delavca pri delu - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - vzročna zveza
Ob nespornem dejstvu za kakšen delovni stroj je šlo, je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen pritožbeni očitek, da bi delavka morala kot povprečno skrben človek vedeti, da se sesalca, če zapelje na kakšno neravnino ali če se ustavi, ne sme poskušati premakniti in da mora vedno nekoga poklicati na pomoč in prenehati opravljati svoje delo. O tem delavka ni bila podučena.