ZDR-1 člen 54, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/1.. KPdg člen 28, 28/1.. OZ člen 17, 17/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbi 125. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da se delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, in 28. člena Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg), ki v prvem odstavku določa, da delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja. Ob ugotovitvi, da se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorila o poskusnem delu (ter o njegovem trajanju in načina spremljanja), je nadalje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, nezakonita, saj se ob izostanku pogodbene določbe o poskusnem delu šteje, da to med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno.
ZUPJS člen 2, 12, 12/1, 12/1-1.. ZDoh-2-UPB7 člen 92, 93, 95, 96, 97.. ZFPPIPP-UPB8 člen 226, 381, 381/1, 382, 388.. ZŠtip-1 člen 15.. ZSDP-1 člen 70.. URS člen 50, 50/1.
otroški dodatek - državna štipendija - dohodek - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - osebni stečaj
Po stališču pritožbenega sodišča dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, četudi ni oproščen plačila dohodnine, pri ugotavljanju dohodka za ugotavljanje materialnega položaja upravičenca oziroma družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni mogoče upoštevati, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju. Upoštevanja oziroma neupoštevanja dohodka, ki se sicer skladno z 12. členom ZUPJS upošteva med dohodke za ugotavljanje materialnega položaja, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju, ZUPJS ne ureja. ZUPJS dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v postopku osebnega stečaja, izrecno ne izključuje iz upoštevanja dohodka, vendar ne določa niti, da bi se obravnavani dobiček upošteval tudi v primeru osebnega stečaja. Pomeni, da je upoštevanje dohodka za ugotavljanje materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v primeru osebnega stečaja upravičenca ali družinskega člana povsem podnormirano. Pri razlagi in uporabi 12. člena ZUPJS je zato potrebno upoštevati namen te določbe, pa tudi njegovo vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema. Torej samim institutom osebnega stečaja, njegovim namenom ter tudi namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.
Po stališču pritožbenega sodišča bi bilo upoštevanje dohodka, s katerim upravičenec oziroma družinski član zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati, v nasprotju z namenom 12. člena ZUPJS, ureditvijo in namenom osebnega stečaja ter tudi z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.
Stališče, da se dobiček od prodaje nepremičnin v osebnem stečaju šteje v dohodek družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do otroškega dodatka in državne štipendije, čeprav gre za sredstva, s katerimi zaradi osebnega stečaja ni mogoče razpolagati, je zmotno.
razveza zakonske zveze - razlog za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nestrinjanje z razvezo
Pritožnica ne izpodbija ugotovitev v sodbi, da med zakoncema ni več čustvene navezanosti in razumevanja in da ne živita več v življenjski in ekonomski skupnosti. Te zadostujejo za sklep o nevzdržnosti zakonske zveze, ki je razlog za njeno razvezo.
Toženkino nestrinjanje z razvezo ne more biti ovira za sprejeto odločitev.
Ni res, da je delodajalčeva pogodbena svoboda zgolj v tem, da ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov. Četudi 24. člen ZDR-1 določa, da ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa kršitev te določbe na način, da delodajalec izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev, za neizbranega kandidata, kot je tožnica, ne ustvarja nobenih relevantnih pravnih posledic oziroma podlag z vidika odškodninskega prava.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik nesporno opravljal vsakodnevno delo za toženo stranko v procesu, ki je bil organiziran s strani tožene stranke, delo pa opravljal osebno in za plačilo ter po navodilih in pod nadzorom prokurista tožene stranke. Glede na navedeno je pravilno zaključilo, da je bil tožnik v spornem času v delovnem razmerju pri toženi stranki, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Podjemna pogodba, sklenjena med istima strankama, na veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni vplivala. ZDR-1 v 18. členu določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je elemente delovnega razmerja pravilno ugotovilo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031503
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena obogatitev - uporabnina - solastnina - uporaba solastne stvari - izključna uporaba enega od solastnikov - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - posli, ki presegajo redno upravljanje - preprečevanje souporabe - dovoljenje za uporabo dela solastne stvari - soglasje solastnika - dokazna ocena - višina uporabnine - dokaz z izvedencem - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - pobotanje pravdnih stroškov
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. To velja tudi v primeru, če eden od solastnikov uporablja le del solastne nepremičnine. Ker stvar ni razdeljena, ni pomembno, koliko kvadratnih metrov meri gostinski lokal in koliko je to v primerjavi s površino vseh parcel oz. hiše kot celote. Bistvo je, da solastnik uporablja (le) del nerazdeljene nepremičnine, ne celotne, in da od souporabe ne izključuje druge solastnice.
O višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. ZBPP nikjer ne določa, da je treba stroške prej medsebojno pobotati, tega pa ne določa niti ZPP.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da so bili odmerjeni stroški nerazumno visoki, da so napihnjeni. Podaja svoje videnje odstranitve posameznih objektov za oglaševanje, kako naj bi to tehnično potekalo in koliko časa naj bi vzelo, vendar drugega dokaza kot zaslišanje svojega direktorja ni predlagal. Gre za strokovno vprašanje, sodišče pa nima tovrstnega znanja, da bi lahko nanj odgovorilo.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.
Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.
Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031235
ZPP člen 76, 76/3, 108, 108/4. SZ-1 člen 50, 76, 79. ZVEtL-1 člen 4, 4/1. SPZ člen 118.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - priznanje lastnosti stranke - pravna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - pooblastila upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - ugotovitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (tako tudi VS RS II Ips 80/2014), ni pogojev za podelitev sposobnosti biti stranka toženki.
ZGD-1 člen 501, 501/3, 502. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
ugovor jurisdikcije - tožba na izključitev družbenika - pristojnost sodišča RS
Ker gre za izjemo od splošnega pravila o pristojnosti, se določbe člena 22 Uredbe št. 44/20011 ne smejo razlagati širše, kot zahteva njihov namen cilj pravil o izključni pristojnosti iz določb člena 22 Uredbe št. 44/2001 je te spore pridržati za sodišča, ki so z njimi dejansko in pravno povezana, kar pomeni dodelitev izključne pristojnosti sodiščem države članice v posebnih okoliščinah, ko so ta sodišča zaradi tesne povezanosti med temi spori in navedeno državo članico glede na predmet zadeve v boljšem položaju za odločanje v sporih, ki iz tega izhajajo. Sodišča države članice, v kateri ima družba sedež, naj bi bila namreč najprimernejša za odločanje o takih sporih, zlasti zato, ker so v tej državi opravljene formalnosti v zvezi z objavo družbe. Ne more biti dvoma, da je podana neprimerno bolj tesna povezava spora s sodiščem v Republiki Sloveniji in da je to v boljšem položaju za odločanje o sporu. Izključitev družbenika ima po 502. členu ZGD-1 za posledico prenehanje poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti, zakon pa drugim družbenikom nalaga določene obveznosti. Vse te spremembe bodo v primeru uspeha tožnikov terjale določene formalnosti v zvezi z objavo, zato je sodišče države po sedežu družbe najprimernejše za odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031668
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZMed člen 26, 26/1, 26/4. ZPP člen 185, 185/7.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe
Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.
varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.
ZMZPP člen 32, 32/1, 80, 80/2. Zakon o nasljeđivanju (Zakon o dedovanju, Hrvaška, 2003) člen 133, 133/2, 234, 234/1. ZD člen 221, 221/1.
zapuščinski postopek - pristojnost slovenskega sodišča - materialno pravo - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pozneje najdeno premoženje zapustnika - sklep o dedovanju - premično premoženje
Za obravnavo premične zapuščine državljana Republike Hrvaške, ki je v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče Republike Slovenije. Sodišče Republike Slovenije lahko uporablja le procesno pravo Republike Slovenije.
V skladu s prvim odstavkom 234. člena Zakon o nasljeđivanju Republike Hrvaške sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, razen če se je kakšen od dedičev odpovedal dedovanju ali svoj dedni delež odstopil sodediču.
izključitev družbenika - oškodovanje družbe - fiktivni računi - plačevanje računov - porušeni odnosi med družbeniki
Način izračuna nastale škode v predmetni zadevi ni pravno relevantno dejstvo, saj ne gre za odškodninsko pravdo, zato se pritožbeno sodišče z obširnimi očitki v tej smeri ni poglobljeno ukvarjalo. Izdaja oziroma likvidiranje fiktivnih računov, ki jih je družba plačala, vsekakor pomeni povzročanje (upoštevaje število in višino računov) večje škode družbi, pri čemer gre za navadno škodo.
Pritožba spregleda, da je bistvo predmetnega spora v tem, da gre za fiktivne račune, ki so bili zaradi spornega delovanja toženca knjiženi, likvidirani in plačani, zato je evidentno, da na podlagi računovodskega programa pritožba neuspešno želi izkazati opravo dobav in storitev.
Toženec tudi v pritožbi ne izkaže oziroma ne zatrjuje upoštevne špekulativnosti tožnice v zvezi z vložitvijo tožbe. Kako naj bi tožnica in drugi s tožbo dosegli znižanje ″kupnine″ za njegov poslovni delež in boljši pogajalski položaj, namreč ni pojasnjeno. Toženec bo vsekakor lahko skladno z ZGD-1 dobil ustrezno odmeno za njegov delež v družbi.
postopek preventivnega prestrukturiranja - začetek postopka - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - grozeča insolventnost - izpodbojna pravna domneva - zloraba pravice
Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.