varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031668
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZMed člen 26, 26/1, 26/4. ZPP člen 185, 185/7.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe
Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.
ZPP člen 7, 70, 70-6, 247, 247/1, 252, 252/2, 264. OZ člen 243, 246. URS člen 34, 35, 51, 51/3. ZPacP člen 26, 26/4, 26/5, 27. ZZDej člen 47, 47-4.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbeno razmerje - protipravnost ravnanja zdravnika - medicinska napaka - zobozdravstvene storitve - opustitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec - pravica do samoodločbe - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - zavarovanje dokaza - dokazna stiska - odklonitveni razlogi - izločitev izvedenca
Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 301, 301/4.
stroški stranskega intervenienta - pravica do povračila pravdnih stroškov - končni uspeh v postopku - izpolnitev zahtevka - sodna poravnava - umik tožbe - rešitev medsebojnih spornih razmerij - ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko
Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
pravica uporabe - lastninska pravica - kupoprodajna pogodba - lastninjenje nepremičnin - identiteta nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - skupno premoženje - priznanje solastniškega deleža
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da sta tožnika s sklenitvijo pogodbe, plačilom kupnine in z izvrševanjem posesti od leta 1985, pridobila pravico uporabe in posledično lastninsko pravico na nepremičninah.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pravica do plačila provizije - plačilo za trud in prizadevanje
Sodišče prve stopnje je glede na določbi prvega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZNPosr ter določbo 3. točke prvega odstavka 2. člena istega zakona pravilno izpostavilo, da je bistveno za pravico nepremičninske družbe do plačila, da je izvajala določene aktivnosti v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, in si uspešno prizadevala za sklenitev konkretnega pravnega posla.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 10, 10/1, 10/4. ZPP člen 365, 365-2.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - pogoji za izdajo potrdila - vročanje tožbe v odgovor - vročanje v tujino - napačno poimenovanje vloge - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - nepravilna vročitev tožbe
Zgolj napačno poimenovanje pravnega sredstva, ki je po svoji vsebini povsem jasno in nedvoumno, pa četudi je vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, ne more imeti takih negativnih posledic za stranko, kot jih želi s pritožbo doseči tožeča stranka, to je, da bi sodišče le zaradi napačnega poimenovanja pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Z nepravilno vročitvijo tožbe toženi stranki, ki pomeni procesne kršitve, niso bili izpolnjeni minimalni standardi za postopek o nespornih zahtevkih v smislu točke b) prvega odstavka člena 3 Uredbe št. 805/2004, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo.
Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni in ne procesni rok.
Ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), prekinitev postopka ne vpliva na tek materialnopravnega roka.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - tožbena dejanska podlaga - ekonomičnost in hitrost postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Pri podani spremembi tožbe ne gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP, saj gre pri prvotni tožbi in pri spremembi za uveljavljanje škodnih dejanj v različnih časovnih obdobjih in prvotna ter spremenjena tožbe ne izhajata iz iste dejanske tožbene podlage.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo (tč. 17 obrazložitve), da gre za (še vedno) dopustno oblikovan zahtevek, ki je ugotovitvene narave, saj se z dediščinsko tožbo uveljavlja tudi ugotovitev dedne pravice, a pravilno pojasnilo, da mora biti za ugotovitveno tožbo izkazan pravni interes, tega pa tožeča stranka ni izkazala. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, da bi sicer načeloma dediču bilo priznati interes, da se ugotovi njegova dedna pravica, kar velja na načelni ravni tudi za konkretni primer, ko zoper tožnico teče postopek osebnega stečaja, kar je vezano na poplačilo upnikov, vendar bi se tudi na obstoj takšnega dejstva in ogrozitvene posledice, ki se jih s takšno ugotovitveno tožbo lahko na edini način odpravi, tožeča stranka morala trditveno določno sklicevati, da bi sodišče presojalo obstoj njenega pravnega interesa, pa takšnih trditev, kot je pravilno ugotovilo, ni postavila.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - dejansko prebivališče
Ker je toženka dokazala, da ji glede na drugačen naslov dejanskega prebivališča tožba ni bila vročena, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po prvi točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po sedmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00031602
ZVZD člen 5, 9. ZVZD-1 člen 12. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/4. ZPIZ-1 člen 272, 274. ZPIZ-2 člen 191, 191/1, 193, 193/1. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 171, 171/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca - dvižna košara - padec z višine - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - vzdrževanje sredstev za delo - neustrezna delovna oprema - pravica do povrnitve škode - ugotavljanje višine odškodnine - trditveno in dokazno breme - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo - sprememba tožbe - sprememba stvarne pristojnosti sodišča
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika (kot ji to nalaga četrti odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so izvedeni periodični pregledi (ki so se po njenih trditvah opravljali na dve leti) skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo, pa pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi njeni navedbi, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti.
izključitev družbenika - oškodovanje družbe - fiktivni računi - plačevanje računov - porušeni odnosi med družbeniki
Način izračuna nastale škode v predmetni zadevi ni pravno relevantno dejstvo, saj ne gre za odškodninsko pravdo, zato se pritožbeno sodišče z obširnimi očitki v tej smeri ni poglobljeno ukvarjalo. Izdaja oziroma likvidiranje fiktivnih računov, ki jih je družba plačala, vsekakor pomeni povzročanje (upoštevaje število in višino računov) večje škode družbi, pri čemer gre za navadno škodo.
Pritožba spregleda, da je bistvo predmetnega spora v tem, da gre za fiktivne račune, ki so bili zaradi spornega delovanja toženca knjiženi, likvidirani in plačani, zato je evidentno, da na podlagi računovodskega programa pritožba neuspešno želi izkazati opravo dobav in storitev.
Toženec tudi v pritožbi ne izkaže oziroma ne zatrjuje upoštevne špekulativnosti tožnice v zvezi z vložitvijo tožbe. Kako naj bi tožnica in drugi s tožbo dosegli znižanje ″kupnine″ za njegov poslovni delež in boljši pogajalski položaj, namreč ni pojasnjeno. Toženec bo vsekakor lahko skladno z ZGD-1 dobil ustrezno odmeno za njegov delež v družbi.
delni odvzem poslovne sposobnosti - prevzem pregona - skrbnik za poseben primer - odobritev pravnega posla - zavrženje obtožnega predloga
Upoštevaje okoliščino, da je bila oškodovancu kot tožilcu delno odvzeta poslovna sposobnost, delni odvzem pa se nanaša prav na aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, torej oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more samostojno vlagati procesnih aktov, saj je po določbi drugega odstavka 77. člena ZPP polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pravdno sposobna le v mejah svoje poslovne sposobnosti. Ker oškodovanec kot tožilec v obravnavanem času, torej v času, ko je vložil subsidiarni obtožni predlog, ni mogel sam opravljati procesnih dejanj in so bile njegove vloge brez pravnega učinka, tudi naknadna odobritev skrbnice tega stanja ni mogla sanirati. Gre namreč za takšno pomanjkljivost vloge, ki je naknadna odobritev ne more odpraviti, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP zavrglo.
spor majhne vrednosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - odstop zadeve - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedoločen zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Neopredeljen (nedoločen) zahtevek ne pomeni nesklepčnosti, temveč nepopolnost tožbe. V takem primeru se zahtevka ne zavrne, temveč – če tožba ni ustrezno dopolnjena – je tožbo treba zavreči, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za nič takega (tožnica je postavila določljiv zahtevek, ko se je smiselno sklicevala na predlog za izvršbo, v katerem je opredeljen denarni zahtevek in ki vsebuje tudi predlog, da se navedeni denarni znesek dolžniku (toženki) naloži v plačilo).
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Sdolžnik z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni izpodbil dokaznega pomena javne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032753
SPZ člen 77, 77/1, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 131, 139. ZPP člen 155, 155/1.
nepravdni postopek - sporna meja - sodna ureditev meje - določitev meje po močnejši pravici - priposestvovanje dela nepremičnine - dokazna ocena - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - krivdno nastali stroški
Ker vrednost spornega zemljišča znaša 100,00 EUR, je glede na določbo 77. člena SPZ sodišče mejo lahko uredilo na podlagi močnejše pravice.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je podana krivda predlagateljice za nastanek spora o meji ali da je stroške postopka povzročila po lastni krivdi. Glede na podatke spisa tudi ni mogoče zaključiti, da je predlagateljica postopek sprožila z namenom škodovanja in povzročanja nepotrebnih stroškov nasprotnemu udeležencu. Zato je pravilna odločitev, da skupne stroške postopka nosita oba udeleženca po enakih delih, vsak od udeležencev pa trpi svoje stroške postopka.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39.
pravica do nagrade izvedenca - nastanek pravice - oprava storitev - oprava izvedenskega dela - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada izvedencu za opravljeno delo - ogled
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP. Pravico do nagrade pridobi takrat, ko opravi svoje delo. Izvedencu nagrada za pisno mnenje pripada takoj, ko napravi in sodišču posreduje svoje pisno mnenje. Za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb izvedencu pripada nagrada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom.
Po presoji pritožbenega sodišča dopolnitev mnenja ni bila potrebna zato, ker bi izvedenec prvotno opravljene naloge ne izvršil v celoti, temveč je šlo za dopolnitev na podlagi pripomb pritožnikov. Zato mu zanjo pripada posebna nagrada.
Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem bo sodišče (prve stopnje) dodatno razčistilo vprašanja obravnavane dokazne teme.