strah - nepremoženjska škoda - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ob čakanju na prvo izdajo dovoljenja sta bila strah in negotovost zagotovo večje intenzitete kot pa morebiti ob vsakem naslednjem čakanju, saj je tožnik nato že moral vedeti, kako postopek za pridobitev dovoljenja poteka, prav tako njegova negotovost glede izdaje nadaljnjih potrdil ni mogla biti enako intenzivna kot je bila ob čakanju na prvo izdajo potrdila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031715
OZ člen 619, 766, 837, 838. ZPP člen 8, 323, 323/9, 324, 324/4, 458, 458/1. ZUTD člen 163, 163/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - posredniška pogodba - iskanje kadrov - izbira kandidata za delovno mesto - odgovornost za izbiro - pogodba o zaposlitvi - pravica do plačila - primernost kandidata - obrazložitev sodbe - instrukcijski rok - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Iz drugega odstavka 2.1 točke Pogodbe izhaja, da je bila tožena stranka dolžna v roku sedmih dni od prejema pisne predstavitve kandidatov tožeči stranki pisno potrditi (ne)ustreznost posameznih kandidatov in podati termin razgovora z njimi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka s kandidatom, ki ji ga je posredovala tožeča stranka, opravila razgovor in nato sklenila Pogodbo o zaposlitvi. Ona je torej tista, ki je izbrala s kom bo sklenila pogodbo o zaposlitvi, obveznost tožeče stranke po Pogodbi pa je bilo le posredovanje kandidatov, pri čemer iz Pogodbe izhaja, da tožena stranka dodatnega testiranja kandidatov od tožeče stranke ni zahtevala. Iz vsebine Pogodbe torej izhaja, da je bila izbira s kom bo sklenjena Pogodba o zaposlitvi na toženi stranki. Prav tako tožena stranka ni podala konkretnih trdila o tem, zakaj naj bi tožeča stranka vedela oziroma morala vedeti, da je bil sporni kandidat (vedenjsko oziroma osebnostno) neprimeren, saj ga slednja ni podrobneje testirala. Zato pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka odgovarjati za izbiro niso utemeljene.
Drži pritožbena navedba, da mora biti sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za napoved pritožbe in da sodišče prve stopnje v tem roku ni izdelalo pisne sodbe. Vendar gre za instrukcijski rok, prekoračitev le-tega s strani sodišča pa ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev določb postopka, ne absolutna, ne relativna, saj v ničemer ne more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00031247
ZPP člen 111, 111/4, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - rok za ugovor zoper plačilni nalog - procesni rok - štetje roka - iztek roka na soboto - iztek roka na dela prost dan - pravočasnost ugovora
Vročitev plačilnega naloga je bila upniku opravljena s fikcijo vročitve v petek, 7. 6. 2019, ugovorni rok je začel teči v soboto, 8. 6. 2019, in se je zaradi pravila iz četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, 17. 6. 2019, in ne v soboto, 15. 6. 2019, kot zmotno meni sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031380
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 239, 257, 257/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo - podizvajalska pogodba - začasne situacije - upoštevanje obsega poslovanja - čisti poslovni izid - insolventnost - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju.
Zgolj sklenitev podizvajalske pogodbe še ne pomeni premika v premoženjski sferi dolžnika in zato še ne izkazuje, da bo imel dolžnik v času, ko bo prišlo do izvršbe, dovolj sredstev oziroma premoženja za poplačilo upnika. Potrjene začasne situacije pa pravno gledano pomenijo priznanje terjatve in s tem predstavljajo skoraj gotov finančni priliv.
Kljub relativno visokim prihodkom, kontinuiteti poslovanja in stabilnemu denarnemu toku ima dolžnik že dve leti negativen čisti poslovni izid oziroma je bil ta v letu 2018 tako minimalno pozitiven, da dolžnik z njim ni uspel pokriti niti izgube preteklega leta. Čisti poslovni izid dolžnika torej kljub rahlemu izboljšanju in kljub trditvam, da je v letu 2018 uspel izterjati več terjatev kot leto poprej, še ne izkazuje pozitivnega poslovanja.
Presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je treba opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju, to pa pomeni, da je treba dolžnikove prihodke pretehtati tudi v sorazmerju z njegovimi odhodki in obveznostmi. Glede tega dolžnik ne v ugovoru ne v njegovi dopolnitvi, prav tako pa tudi ne v pritožbi ni podal popolnoma nobenih navedb, čeprav je na to dejstvo upnik izrecno opozoril v odgovoru na ugovor.
Na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo, in na njihovi podlagi sprejetih ugotovitev (torej da obseg poslovanja v najboljšem primeru ne odstopa od prejšnjih let, dolžnik pa ima že dve leti izgubo in negativni kapital) ter ob dejstvu, da dolžnik tudi ni podal nobenih navedb o drugem premoženju, s katerim bi lahko poplačal terjatev (razen o zalogah, za katere pa ne pove, kaj predstavljajo, kakšna je njihova unovčljivost,...), tudi višje sodišče zaključuje, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa tega ni uspel izpodbiti.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase - najemna pogodba - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas - jasnost in določnost izreka
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/1.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sklep o odmeri - konstitutiven sklep
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri nagrade upraviteljice za otvoritveno poročilo (kot dodatno nagrado) upoštevati Pravilnik 2015, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne glede na 11. člena tega Pravilnika.
Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upraviteljica šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobila pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč sklep konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upraviteljice takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upraviteljice za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - članske pravice družbenika - pasivna legitimacija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev zahteve - pravica do sodnega varstva - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - izvršitev odločbe - škodljivo ravnanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zavezanca za izpolnitev zahteve družbenika na podlagi njegove individualne članske pravice nista niti poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo niti družba, ki naj bi vodila računovodstvo za družbo, katere član je družbenik predlagatelj, ki mu gre pravica do vpogleda in informacij v družbi. Pasivno legitimirana stranka v zvezi z uveljavljanjem pravice družbenika do informacij in vpogleda je le družba, katere družbenik je vložnik upravičene zahteve. Člansko pravico lahko družbenik po materialnem pravu uveljavlja le v zvezi s članstvom v družbi.
Po materialnem pravu lahko družbenik svojo pravico sodno uveljavlja le v razmerju do družbe katere družbenik je. Na kakšen način bo odločba v korist družbenika izvršena, pa je stvar izvršilnega postopka zoper družbo, ki je dolžna po odločitvi sodišča obveznost izpolniti.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.
zemljiškoknjižni predlog - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - upravičeni predlagatelj - pravni interes predlagatelja - vpis v korist tretje osebe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o dovolitvi vpisa
V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - prijava izločitvene pravice - legitimacija upnika za pritožbo
Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034626
KZ-1 člen 221, 221/2. ZKP člen 357, 357/1, 371, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zakonski znaki - dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - intelektualna lastnina
Zagovornica navaja, da razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče ne sledi izpovedbi priče M.M., niso zadostni. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 19 obrazložitve sodbe zavzelo jasno stališče do izpovedbe priče M.M. V isti točki obrazložitve sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do zagovora obdolženke, ki je sama priznala, da s strani R.F. pripravljene pogodbe o sodelovanju ni nikoli podpisala. Z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje povsem konkretno, jasno in torej zadostno obrazložilo svojo presojo izpovedbe navedene priče, kot tudi zagovor obdolženke. Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede teh okoliščin, pa ne pomeni uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč samostojni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Z navedbami, da je izrek sodbe nepopoln, saj ni opisana uporaba podatkov, zagovornica ne uveljavlja zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. 7. Zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana. Zakonski znak neupravičene uporabe podatkov v informacijskem sistemu, je v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja namreč povsem določno in jasno konkretiziran z opisom, "da je celotno bazo - arhiv podatkov, ki ga je najprej neupravičeno preslikala, za tem pa po predstavniku družbe M. d.o.o. naložila v poslovno informacijski sistem OpPIS, tudi neupravičeno uporabila, saj je pri opravljanju računovodskih storitev svoje novo ustanovljene družbe M.B. d.o.o. uporabljala računalnik, na katerem je bil nameščen navedeni poslovno-informacijski sistem z naloženim arhivom podatkov." S pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni določno izjasnilo glede preslikave podatkov, zagovornica izpodbijani sodbi očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej ponovno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi v tem delu ji ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovljene okoliščine glede preslikave podatkov zelo natančno, izčrpno in jasno utemeljilo skozi razloge sodbe od točke 14 obrazložitve dalje, ter v točki 30 obrazložitve sodbe zaključilo, da je brez dvoma ravno obdolžena M.S. v očitanem obdobju neupravičeno, iz poslovno-informacijskega sistem OpPIS, nameščenega na osebnem računalniku družbe R.R. d.o.o. na svoj trdi disk WD Elements 10B8 USB Device, preslikala celotno bazo - arhiv podatkov o družbah, s katerimi je bila družba R.R. d.o.o. v pogodbenem razmerju. Razlogi sodbe, ki se nanašajo na to odločilno dejstvo, so, kot že rečeno, povsem konkretno argumentirani in torej zadostni, zato očitana kršitev ni podana.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.
Ker pa je za obstoj insinuacije ključni kriterij javno mnenje oz. pomen take izjave v času in prostoru, v katerem je taka izjava podana, ne pa subjektivno zaznavanje zasebnega tožilca, ki naj bi se po trditvah pritožbe v takih navedbah v odgovoru na tožbo prepoznal kot tisti, ki naj bi glede na navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo ponaredil podpis na zapisniku, pa se je strinjati s prvim sodiščem, da zapisa v navedbah odgovora na tožbo z dne 3. 3. 2017 ni mogoče označiti kot namigovanje, da je prav zasebni tožilec tisti, ki je ponaredil podpis zapisnika. Kaznivo dejanje obrekovanja je namreč mogoče izvršiti le z afirmativnimi, brezpogojnimi trditvami, ne pa le z izražanjem domnev, možnosti in sumov, torej ne s posplošenimi, nerazumljivimi oziroma pomensko odprtimi trditvami. Zato so tako, kot je pravilno zaključilo že prvo sodišče, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo preveč ohlapne in pomensko odprte in ne omogočajo sklepanja na obstoj trditve, ki se obdolžencu očita z zasebno tožbo, to je, da je zasebni tožilec ponaredil podpis na zapisniku 11. 11. 2015, ne glede na pritožbeno izpostavljeno okoliščino, da sta bila ob predaji prikolice in sestavi zapisnika tega dne prisotna le obdolženec in zasebni tožilec (poleg žene zasebnega tožilca), ki sta tudi sicer pravdni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede sprejema Ponudbe oziroma sklenitve dogovora, da vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil nosi tožena stranka, je bilo skladno z določilom 212. člena ZPP na tožeči stranki. Tožeča stranka je med drugim za dokaz obstoja dogovora jasno in nedvoumno predlagala zaslišanje A. A., ki naj bi kot predstavnik tožeče stranke sklenil ustni dogovor s toženo stranko. Ker je tožeča stranka zaslišanje A. A. predlagala v zvezi s pravno odločilnim dejstvom obstoja ustnega dogovora, je tako neizvedba tega dokaza vodila v bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
ZDavP-2 člen 126a, 145, 145/2, 145/2-9, 208. ZIZ člen 43, 58.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnine - delni umik izvršilnega predloga - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - zastaranje davčne obveznosti - relativno zastaranje - absolutno zastaranje
Ne drži, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o dolžnikovem ugovoru, češ da je upnik podal delni umik predloga za izvršbo, ki bi ga podal tudi, če dolžnik ugovora ne bi vložil. Glede na to, da je dolžnik ugovor po izteku roka vložil pred upnikovim delnim umikom predloga za izvršbo, to, da je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo na podlagi ugoditve dolžnikovemu ugovoru, ni nepravilno.
Če je dolžnik terjatev prerekal le deloma, bi bilo ugovorne stroške treba odmeriti glede na omejeno in ne celotno vrednost spornega predmeta.
Na relativno zastaranje je lahko vplivala tudi sprožitev predmetnega postopka sodne izvršbe oziroma procesna dejanja, usmerjena v izterjavo terjatve v tem postopku, o katerih je bil dolžnik obveščen.