CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00031247
ZPP člen 111, 111/4, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - rok za ugovor zoper plačilni nalog - procesni rok - štetje roka - iztek roka na soboto - iztek roka na dela prost dan - pravočasnost ugovora
Vročitev plačilnega naloga je bila upniku opravljena s fikcijo vročitve v petek, 7. 6. 2019, ugovorni rok je začel teči v soboto, 8. 6. 2019, in se je zaradi pravila iz četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, 17. 6. 2019, in ne v soboto, 15. 6. 2019, kot zmotno meni sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034626
KZ-1 člen 221, 221/2. ZKP člen 357, 357/1, 371, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zakonski znaki - dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - intelektualna lastnina
Zagovornica navaja, da razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče ne sledi izpovedbi priče M.M., niso zadostni. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 19 obrazložitve sodbe zavzelo jasno stališče do izpovedbe priče M.M. V isti točki obrazložitve sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do zagovora obdolženke, ki je sama priznala, da s strani R.F. pripravljene pogodbe o sodelovanju ni nikoli podpisala. Z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje povsem konkretno, jasno in torej zadostno obrazložilo svojo presojo izpovedbe navedene priče, kot tudi zagovor obdolženke. Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede teh okoliščin, pa ne pomeni uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč samostojni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Z navedbami, da je izrek sodbe nepopoln, saj ni opisana uporaba podatkov, zagovornica ne uveljavlja zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. 7. Zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana. Zakonski znak neupravičene uporabe podatkov v informacijskem sistemu, je v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja namreč povsem določno in jasno konkretiziran z opisom, "da je celotno bazo - arhiv podatkov, ki ga je najprej neupravičeno preslikala, za tem pa po predstavniku družbe M. d.o.o. naložila v poslovno informacijski sistem OpPIS, tudi neupravičeno uporabila, saj je pri opravljanju računovodskih storitev svoje novo ustanovljene družbe M.B. d.o.o. uporabljala računalnik, na katerem je bil nameščen navedeni poslovno-informacijski sistem z naloženim arhivom podatkov." S pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni določno izjasnilo glede preslikave podatkov, zagovornica izpodbijani sodbi očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej ponovno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi v tem delu ji ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovljene okoliščine glede preslikave podatkov zelo natančno, izčrpno in jasno utemeljilo skozi razloge sodbe od točke 14 obrazložitve dalje, ter v točki 30 obrazložitve sodbe zaključilo, da je brez dvoma ravno obdolžena M.S. v očitanem obdobju neupravičeno, iz poslovno-informacijskega sistem OpPIS, nameščenega na osebnem računalniku družbe R.R. d.o.o. na svoj trdi disk WD Elements 10B8 USB Device, preslikala celotno bazo - arhiv podatkov o družbah, s katerimi je bila družba R.R. d.o.o. v pogodbenem razmerju. Razlogi sodbe, ki se nanašajo na to odločilno dejstvo, so, kot že rečeno, povsem konkretno argumentirani in torej zadostni, zato očitana kršitev ni podana.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/1, 9/3, 9/4. ZUJF člen 173, 173/2.
povračilo stroškov priči - potni stroški - dejanski izdatki - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - način obračunavanja stroškov
V skladu z določilom prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov, pravila za odmero teh stroškov priče pa določa Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Tako se priči potne stroške v višini dejanski izdatkov (npr. vozovnica) odmeri za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom (6. in 7. člen Pravilnika). Stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom se povrnejo samo za pot, ki je daljša od dveh kilometrov in na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (prvi in tretji odstavek 9. člena Pravilnika), pri čemer se stroške za prevožene kilometre obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika) - torej po določilih ZUJF.
izbrisna tožba - ničnost vknjižbe lastninske pravice - ničnost pravnih poslov - ničnost kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega vprašanja pravilno ugotovilo ničnost pravnih poslov, na podlagi katerih je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1 izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
zemljiškoknjižni predlog - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - upravičeni predlagatelj - pravni interes predlagatelja - vpis v korist tretje osebe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o dovolitvi vpisa
V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.
Ker pa je za obstoj insinuacije ključni kriterij javno mnenje oz. pomen take izjave v času in prostoru, v katerem je taka izjava podana, ne pa subjektivno zaznavanje zasebnega tožilca, ki naj bi se po trditvah pritožbe v takih navedbah v odgovoru na tožbo prepoznal kot tisti, ki naj bi glede na navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo ponaredil podpis na zapisniku, pa se je strinjati s prvim sodiščem, da zapisa v navedbah odgovora na tožbo z dne 3. 3. 2017 ni mogoče označiti kot namigovanje, da je prav zasebni tožilec tisti, ki je ponaredil podpis zapisnika. Kaznivo dejanje obrekovanja je namreč mogoče izvršiti le z afirmativnimi, brezpogojnimi trditvami, ne pa le z izražanjem domnev, možnosti in sumov, torej ne s posplošenimi, nerazumljivimi oziroma pomensko odprtimi trditvami. Zato so tako, kot je pravilno zaključilo že prvo sodišče, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo preveč ohlapne in pomensko odprte in ne omogočajo sklepanja na obstoj trditve, ki se obdolžencu očita z zasebno tožbo, to je, da je zasebni tožilec ponaredil podpis na zapisniku 11. 11. 2015, ne glede na pritožbeno izpostavljeno okoliščino, da sta bila ob predaji prikolice in sestavi zapisnika tega dne prisotna le obdolženec in zasebni tožilec (poleg žene zasebnega tožilca), ki sta tudi sicer pravdni stranki.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase - najemna pogodba - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas - jasnost in določnost izreka
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031386
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 55, 55/1, 58, 58/1, 170. ZPP člen 374, 374/1, 384. SPZ člen 23, 40, 49, 66, 66/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev.
Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik.
Hipotekarne dolžnice (oziroma v enem primeru pravni prednik hipotekarne dolžnice) so prodajne pogodbe s prvotnim dolžnikom nedvomno sklenile že po začetku učinkovanja zaznambe izvršbe v korist upnikov. Že iz tega razloga tako niso mogle pridobiti lastninske pravice v pričakovanju pred nastankom hipoteke v korist upnikov.
ZPP člen 76, 80, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.. ZZK-1 člen 146, 146/1, 146/1-1, 146/2.
vložitev zemljiškoknjižnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke pred vložitvijo predloga - neobstoječa oseba - procesna predpostavka za odločanje - zavrženje predloga
Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - preizkusno obdobje
Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.
gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da se stranki dogovarjata glede plačila obveznosti po mesečnih obrokih, s čimer se je branila tudi v postopku na prvi stopnji. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sodišče sodi po stanju stvari ob koncu glavne obravnave (v obravnavanem primeru ob izdaji sodbe), zaradi česar navedbe tožene stranke o dogovarjanju glede plačila obveznosti ne morejo vplivati na odločitev.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije - javni sklad
Tožeča stranka je javni sklad, torej pravna oseba javnega prava, kakršna se ustanovi za spodbujanje razvoja na določenem področju, kot na primer za spodbujanje ustvarjalnosti v izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin itd. Te pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niso navedene kot osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih.
plačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - neizkazane in pavšalne trditve
Višje sodišče ugotavlja, da je o istem predlogu sodišče že odločalo, in sicer z izpodbijanim sklepom. Zakonske podlage za dvakratni / večkratni preizkus pogojev za oprostitev, obročno plačilo ali odlog iste sodne takse ni.