ZSReg člen 9, 9/1, 17, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6, 481.
stvarni vložek - prenos poslovnega deleža družbenika - razpolaganje s stvarnimi vložki - predlog za vpis v sodni register - vročitev predloga subjektu vpisa
Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.
izločitev dokazov - zaslišanje obdolženca - zaslišanje priče - obdolženec kot priča v istem postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Obdolženec torej lahko izbira, kako se bo zagovarjal oziroma se lahko zagovarja tako, kot presodi, da je zanj v kazenskem postopku najbolj ugodno. Kot priča pa je, kot je že navedeno, dolžan govoriti resnico. Zato je treba v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženec, izločiti iz spisa zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče (Vrhovno sodišče RS Kp 11/2007 z dne 26. 2. 2008). Pritožbeno sodišče pa ob navedenem dodaja še, da bi v primeru, v kolikor bi sodišče uporabilo izpovedbo obdolženca (zoper katerega je kasneje v zvezi z istim kaznivim dejanjem vložena obtožnica), zaslišanega kot priče, navedeno pomenilo zaobit zakona in obdolženčeve ustavne pravice, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe (29. člen Ustave RS).
stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov
Upnik je na dolžnikov ugovor vsebinsko in zelo konkretno odgovoril. Prvič je na dolžnikove ugovorne trditve lahko zavzel stališče šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena in tako vplivati na odločitev sodišča. Zato mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki jih je ta imel zaradi njegovega neutemeljenega ugovora.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - vpis nepremičnine v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - nedopustnost predmeta izvršbe - skupna lastnina - razdružitev skupnega premoženja - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja
Tožnica je dokazala, da je bila sporna nepremičnina kupljena med trajanjem zakonske zveze s skupnim denarjem obeh zakoncev in da je delež obeh na sporni nepremičnini enak. Dejstvo, da je bila v času trajanja zakonske zveze sklenjena samo pogodba, v kateri je kot kupec nepremičnine naveden le mož, vpis v zemljiško knjigo nanj pa je bil izveden šele po razvezi zakonske zveze, tožnici ne preprečuje, da uveljavlja nedopustnost izvršbe na svojem deležu.
ZPosS člen 9, 11, 11/1, 11/2. SPZ člen 99. ZPP člen 219b.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov
Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035939
OZ člen 7, 39, 39/2, 39/4, 86, 87, 87/1, 87/2, 91, 92, 190, 191, 193, 299, 299/1, 378, 378/1, 440. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43.
ničnost pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - vrnitveni zahtevek - pravna podlaga pogodbe (kavza) - odsotnost pravne podlage - prodaja tuje stvari - odsvojitev nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnin - pravna zmota - kondikcijski zahtevek - volenti non fit iniuria - dobrovernost - nepoštenost stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pasivna stvarna legitimacija - pravni interes za vodenje postopka - pogodba o preužitku - sklep o dedovanju - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pravica uporabe - ugovor res iudicata
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
Razlog za ničnost prodajne pogodbe ni v tem, da je toženka prodala tujo stvar, temveč v tem, da je bila tožnica v trenutku sklepanja prodajne pogodbe že lastnica predmetne nepremičnine. Kaj sta pravdni stranki glede obstoja kavze mislili oziroma kaj sta vedeli ali bi morali vedeti glede lastništva obravnavane nepremičnine, z vidika ničnosti pogodbe ni odločilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Zaposlitve tožnika pri toženi stranki preko študentskega servisa ni mogoče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila, saj je pod pojmom "trajanje delavčeve zaposlitve" kot kriterijem za določitev povračila po višini po drugem odstavku 118. člena ZDR-1 nedvomno mogoče razumeti le zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi začasnega dela na drugih podlagah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00033744
ZPP člen 7, 212, 216. OZ člen 132.
premoženjska škoda - višina premoženjske škode - ugotavljanje višine škode - nezadostne trditve o višini škode - zadostna trditvena podlaga - obstoj škode - višina odškodnine - uničenje nepremičnine - požar - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - prosti preudarek - odškodninska odgovornost - odškodnina za uničenje stvari - običajna skrbnost - običajna skrbnost povprečnega človeka - prosti preudarek sodišča
Ko gre za vprašanje sklepčnosti, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka, se je vselej mogoče vprašati, ali tožbene trditve ne omogočajo, da sodišče tožniku prisodi vsaj nekaj od tistega, kar zahteva. Delna ugoditev in delna zavrnitev tožbenega zahtevka je tako lahko posledica (delnega) dokaznega postopka, lahko pa tudi preskope trditvene podlage v delu, ki se nanaša na višino terjatve.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5, 103/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 208.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - pravica do spoštovanja doma - poseg v ustavno pravico - narava kršitve - uporaba stanovanja - način uporabe stvari - uživanje lastnine - delni odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - vznemirjanje lastnikov stanovanj - protipravno vznemirjanje - nedopustno ravnanje - prevzem tveganja škodljive posledice z neprimernim obnašanjem v družbi - nesprejemljivost najemnega razmerja - kolizija interesov - tehtanje pravic v koliziji - opomin na kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja
Delni odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oseba popolnoma nerazsodna, torej nesposobna razumeti kakšen pomen imajo njena ravnanja in nesposobna ravnati skladno s tako oblikovano voljo. V konkretnem primeru se razumevanje pomena dejanj in njegovih posledic ne nanaša na področja, na katerih je toženka omejeno poslovno sposobna, ampak na osnovna pravila sobivanja v večstanovanjskem objektu in posledice kršitve teh pravil.
V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved najemne pogodbe določa SZ-1 v 5. točki prvega odstavka 103. člena v zvezi z 3. odstavkom istega člena.
Sodišče je tehtalo sorazmernost posega v toženkino pravico do spoštovanja doma, do katerega je prišlo z odločitvijo o odpovedi najemne pogodbe in naložitvijo izselitve, upoštevajoč pri tem okvire, ki jih je začrtalo Ustavno sodišče RS z odločbo Up-619/17.
Sodišče je pri zaključku, da je v konkretnem primeru odpoved in izselitev toženke nujna, poudarilo, da je šlo s strani toženke za kontinuirane, pogoste in skrajno ekscesne kršitve mirnega sosedskega sobivanja; da krivdni odpovedni razlog v času sojenja še obstaja; in da pravica toženke ni v koliziji s premoženjskimi interesi in upravičenji države oziroma paradržavnega sklada (ki se jim po mnenju pritožbenega sodišča praviloma prizna manjšo težo), ampak s pravicami ostalih stanovalcev, ki imajo (enako kot toženka) pravico do mirnega življenja v svojem domu in pravico, da svojo lastnino uživajo nemoteno v skladu z načeli sosedskega prava. Slednji zato toženkinih ravnanj, ki glede na težo, pogostnost in intenzivnost odstopajo od vseh obče uveljavljenih pravil medsosedskega obnašanja, niso dolžni trpeti.
vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razlogi za zamudo roka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Bolezen staršev in posledično bivanje v tujini, na kar se je tožnik skliceval kot na upravičen razlog za zamudo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nekaj, kar glede na ugotovljene okoliščine - da se na isto sklicuje tožnik oz. njegov zakoniti zastopnik v različnih postopkih že več let, česar v pritožbi ne zanika, ni nepričakovano, nenadno oz. nepredvidljivo. Predvsem pa pritožnik okoliščin, ki jih navaja, ni z ničemer konkretno dokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031711
OZ člen 247, 250.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - dolžnikova odgovornost - dolžnikova odgovornost za zamudo - dokazna ocena
Ob ugotovitvi, da je do zamude pri zaključku doktorskega študija mladega raziskovalca prišlo zaradi objektivnih zadržkov, za katere toženki ni mogoče pripisati odgovornosti, je pravilna odločitev sodišča, da tožbeni zahtevek tožnice na plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034421
ZDR člen 33, 184.. ZDR-1 člen 35.. ZVZD člen 5.. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - renta - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo za odločitev bistveno dejstvo, da tožnik, ki je bil o tem poučen v okviru teoretičnega in praktičnega usposabljanja, v košari ni bil pripet, čeprav je imel zagotovljen varnostni pas s pozicijsko zanko, ki je omogočal vpetje, v košari pa sta bili v ta namen dve ušesi. Če bi bil pripet, do poškodb, ki jih je utrpel v škodnem dogodku, ne bi prišlo. Ta dejstva so ob sicer ugotovljeni objektivni odgovornosti prvo toženke na podlagi 149. in 150. člena OZ v zvezi s 184. členom ZDR vodila do presoje o podanem soprispevku tožnika k nastali škodi.
V delovnem razmerju je le primarno delodajalec tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, kot je jasno razvidno iz 5. člena ZVZD, poleg tega je ob ugotovljeni objektivni odgovornosti oprostitvene razloge obravnavati kot izjeme. Na podlagi takšnega izhodišča je v konkretnem primeru ocenjen delež soprispevka tožnika v višini 60 %, torej večji kot je odgovornost toženk, nepravilen, pravilno je njegov soprispevek oceniti v višini 50 %.
razmerja med starši in otroki - določitev višine preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Preživljalec mora sicer storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti, vendar tožnik utemeljeno navaja, da je po prenehanju potrebe po delu na prejšnjem delovnem mestu brez odlašanja sprejel delo na drugem delovnem mestu, čeprav za nižjo plačo. Ne drži sicer, da od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi moral delati dodatno delo, ob navedeni dolžnosti preživljalca, da izkoristi vse pridobitne možnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.
spor majhne vrednosti - odločanje brez glavne obravnave - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - pravica do plačila - pregled in potrditev izvršenega dela
Tožeči stranki ni bilo treba dokazati, da so bila dela potrjena s strani tožene stranke, pač pa le, da jih je tožena stranka naročila in da jih je tožeča stranka opravila. Potrditev tožene stranke bi zgolj olajšala dokazovanje oprave teh del. Trditve tožeče stranke pa so bile tudi dovolj konkretizirane, da bi jim tožena stranka lahko konkretizirano ugovarjala.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032529
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. OZ člen 131. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25, 25/3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalni prostor - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - izvrševanje kazenskih sankcij - odvzem prostosti - sodba praksa ESČP
Bistvo odvzema prostosti je omejitev posameznikove svobode, torej pravic, ki so z njo neločljivo povezane. Kadar omejitev svobode te preseže, preseže tudi dopusten prag in prestopi na protipravno stran, ki pripelje do odškodninske odgovornosti države.
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo protipravnosti pravilno upoštevalo standard CPT o minimalni površini na zapornika (7 m2), ki sicer ni obvezujoč, kaže pa na smer odločanja ESČP, kakšen prostor naj bi imel pripornik/zapornik na voljo, da ne bi prišlo do kršitev njegovih osebnostnih pravic. Ocena katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem pripora presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano, je že večkrat, tudi glede razmer v slovenskih zavodih, podalo ESČP, ki k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, temveč upošteva vse okoliščine, v katerih biva.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 26, 28.
notarski zapis najemne pogodbe - poslovni prostor - ugovor zoper sklep o izvršbi - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - enostranska izjava o odstopu od pogodbe
ZPSPP razlikuje med odpovedjo najemne pogodbe in odstopom od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Za razliko od odpovedi pogodbe, ki jo je treba podati sodno, odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov učinkuje že od dneva, ko je prejemnik prejel odstopno izjavo. To pomeni, da za nastop oblikovalnega učinka prenehanja pogodbenih obveznosti iz najemne pogodbe zadostuje enostranska odstopna izjava najemodajalca.
Upnik je dolžniku vročil najprej obvestilo o zapadlosti in poziv k plačilu skupaj z obračunom in izpisom odprtih postavk, nato pa še pisno odstopno izjavo o odstopu od najemnih pogodb. S to izjavo je upnik pravno veljavno odstopil od najemnih pogodb, ki sta z vročitvijo izjave dolžniku prenehali veljati, prenehanje njune veljavnosti pa je nastopilo pred obdobjem, za katero upnik zahteva plačilo najemnin. Za izterjavo najemnin za april, maj in junij 2018 po povedanem upnik zaradi odstopa od najemne pogodbe (več) ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev dolžnikovemu ugovoru.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.