predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - vsebina predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - konkretizirane trditve - razlogi za obnovo postopka - pravdna sposobnost
Toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032529
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. OZ člen 131. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25, 25/3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalni prostor - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - izvrševanje kazenskih sankcij - odvzem prostosti - sodba praksa ESČP
Bistvo odvzema prostosti je omejitev posameznikove svobode, torej pravic, ki so z njo neločljivo povezane. Kadar omejitev svobode te preseže, preseže tudi dopusten prag in prestopi na protipravno stran, ki pripelje do odškodninske odgovornosti države.
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo protipravnosti pravilno upoštevalo standard CPT o minimalni površini na zapornika (7 m2), ki sicer ni obvezujoč, kaže pa na smer odločanja ESČP, kakšen prostor naj bi imel pripornik/zapornik na voljo, da ne bi prišlo do kršitev njegovih osebnostnih pravic. Ocena katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem pripora presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano, je že večkrat, tudi glede razmer v slovenskih zavodih, podalo ESČP, ki k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, temveč upošteva vse okoliščine, v katerih biva.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokove koristi - zavarovanje koristi otrok - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje nad otrokom - nujni ukrep
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda.
vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
izvedba naroka v odsotnosti stranke - nedovoljene pritožbene novote - kršitev pravice do obrambe
Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene stranke na podlagi določbe 281. člena ZPP, ker je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, za odsotnost z naroka pa ni navedla opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče moralo narok preložiti. Teh dejstev tožena stranka ne izpodbija, navede pa, da je imela opravičljiv razlog za preložitev naroka in sicer, da je prišlo do resnejše okvare polnilne naprave električnega vozila, s katerim je potoval J. S. Te pritožbene trditve predstavljajo neupoštevne pritožbene novote, saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v prošnji za preložitev naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033946
ZPP člen 30, 30/1, 150, 150/1, 154, 154/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 358. OZ člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 39, 39/4, 86, 87, 87/2, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. SPZ člen 10, 28. Odvetniška tarifa (2015) člen 46, 46/2.
ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - nova dejstva in dokazi - nedopustna podlaga pogodbe - nepoštenost ravnanja - neopravičljiva zmota - neskrbnost pri podpisu pogodbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - posestno stanje - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - slaba vera - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - dediščinska skupnost - vpogled v drug sodni spis - nesklepčnost trditev - informativni dokaz - nedopustne pritožbene novote - nepoštenost pridobitelja - zakonske zamudne obresti od prejema kupnine
Da je tožnica že vrsto let vedela za problematiko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja za sporno nepremičnino, še ne vodi k zaključku, da je prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili glede te nepremičnine, nasprotujoča temeljnim moralnim pravilom, ravnanje tožnice ob njenem sklepanju pa nepošteno. Tožnica je očitno prav zaradi ureditve te nejasne situacije sklenila predmetno pogodbo. V tem oziru pa je pomembno predvsem, da bi morala toženka, ki zatrjuje tožničino nepoštenost, podati temu ustrezne (sklepčne) konkretne trditve.
Obstoj vojaških objektov na nepremičnini, katere solastninski delež je prodajala, bi moral toženko že sam zase voditi k nadaljnjemu preverjanju lastništva na predmetni nepremični, za kar je imela kot dedinja možnost že v okviru zapuščinskega postopka, ki je tekel po njeni pravni prednici, kot tudi kasneje oziroma v času sklepanja prodajne pogodbe s tožnico. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravno-poslovnih pridobitvah lastninske pravice, ne pa tudi pri dedovanju. Dvom v zemljiško-knjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje. Tudi obstoj tožničine zmote o lastništvu nepremičnine ne more biti opravičilo toženki za njeno premalo skrbno postopanje.
ZKUASP člen 30, 30/4, 44, 44/7, 44/8. ZASP člen 157, 157/6, 157/7.
priobčevanje komercialnih fonogramov - višina nadomestila - skupni sporazum - pristojnost - veljavnost sporazuma
Pritožbena navedba, da bi za utemeljenost svojega zahtevka tožnik moral izkazati, da je dejansko nakazoval nadomestilo za uporabo fonogramov tujim proizvajalcem fonogramov, ni prepričljiva, saj velja ločenost notranjega razmerja med kolektivno organizacijo in imetniki pravic od zunanjega razmerja z uporabniki. V novejši sodni praksi je zavzeto stališče (glej 8. točko obrazložitve sodbe V Cpg 817/2016 z dne 3. 11. 2016), da je razmerje med kolektivno organizacijo in imetniki pravic notranje razmerje, ki se tiče samo njih in ne uporabnikov. Upoštevaje navedeno, ugovor, ali je tožnik svoje obveznosti do tujih proizvajalcev fonogramov izpolnil, za presojo utemeljenosti njegovega zahtevka ni relevanten.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ukrep nadomestne izvršitve kazni zapora ne bi bil smotrn, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča teža storjenega oziroma storjenih kaznivih dejanj, stopnja krivde in dejstvo, da si je obsojenec z izvršitvijo kaznivega dejanja prilastil 56.418,38 EUR, ki jih oškodovani družbi vse do danes ni vrnil, nikakor ne dopušča izvršitve zaporne kazni na način, kot je to predlagal obsojenec.
Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.
Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.
ZSReg člen 9, 9/1, 17, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6, 481.
stvarni vložek - prenos poslovnega deleža družbenika - razpolaganje s stvarnimi vložki - predlog za vpis v sodni register - vročitev predloga subjektu vpisa
Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.
lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice - javna cesta - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - izguba posesti - dejanska uporaba - last občine - priposestvovanje na družbeni lastnini - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - odvzem pravice - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je tožničin zahtevek po pridobitvi lastninske pravice utemeljen tudi iz naslova priposestvovanja, saj se skladno z 29. členom ZTLR na stvari, ki je družbena lastnina, lastninska pravica ni mogla priposestvovati, priposestvovanje javnega dobra pa prepoveduje tudi prvi odstavek 44. člena SPZ. Je pa sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu v delu, ki se nanaša na lastninjenje sporne parcele.
Toženci najkasneje od leta 1980 dalje, ko je bila zgrajena javna cesta, na tej parceli niso imeli več dejanske pravice uporabe, ki je bila podlaga za lastninjenje po ZLNDL. Že iz tega razloga je odločitev sodišča pravilna. Pravilna je tudi iz razloga, da toženci po določilih ZLNDL niso mogli postati lastniki sporne parcele, saj je bila ta parcela že pred sprejetjem tega zakona olastninjena po ZGJS. Skladno s 76. členom ZGJS je tožnica postala lastnica javne ceste. V postopku ni bilo prerekano, da so bili pogoji po 76. členu ZGJS podani, torej, da je bila izgradnja javne ceste financirana iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Tožnica je torej lastninsko pravico na javni cesti pridobila po samem zakonu v postopku lastninjenja infrastrukturnih objektov.
ZPP člen 337, 337/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZDavP-2 člen 148.
ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ničnost odločbe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep Upravnega sodišča II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019 vročen pooblaščenki upnice dne 11. 12. 2019. Upnica bi nepravilnosti o navedbah Upravnega sodišča v navedenem sklepu lahko uveljavljala že na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 1. 2020, vendar tega ni storila. Zato so vse njene pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi nedovoljene pritožbene novote, saj upnica ni navedla, zakaj teh navedb ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato ne more upoštevati.
razmerja med starši in otroki - določitev višine preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Preživljalec mora sicer storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti, vendar tožnik utemeljeno navaja, da je po prenehanju potrebe po delu na prejšnjem delovnem mestu brez odlašanja sprejel delo na drugem delovnem mestu, čeprav za nižjo plačo. Ne drži sicer, da od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi moral delati dodatno delo, ob navedeni dolžnosti preživljalca, da izkoristi vse pridobitne možnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja.
izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - vlaganja v zapustnikovo premoženje - vrednost vlaganj - določitev velikosti deležev
Obračuna dvogeneracijske skupnosti, ki je podlaga zahtevku iz 32. člena ZD, se je treba lotiti na vrednoten in ne na matematičen način. Takšno izhodišče pomeni, da se mora sodišče na objektivna (merljiva) dejstva življenjskega primera opirati s pravo mero. Ta prava mera mora upoštevati, da skupnost ustvari preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče zanesljivo ločiti. Sodišče prve stopnje je pravilno za izhodišče vzelo merljivo vrednost tistih vlaganj, ki utemeljujejo podlago zahtevka ter ob ugotovljeni vrednosti zapustnikovega premoženja določilo delovni alikvotni delež osebe iz 32. člena ZD, tj. delež ob upoštevanju tudi drugih okoliščin (v obravnavanem primeru tožnikovo dodatno delo pri obnovitvenih delih, ki se ne odraža v izračunu izvedenca).
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 154, 154/1, 358, 358-5.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - nekdanja izvenzakonska partnerja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izključna skrb zakonca za otroke in gospodinjstvo - ustanovitveni kapital - poslovanje družbe - fiktivna zaposlitev - odplačevanje kredita - darilo zakoncema - dokazna ocena - napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Premoženje je bilo pridobljeno in bogateno z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, zato predstavlja skupno premoženje. Dejstva, da je toženec podjetje ustanovil sam, da je bilo vedno v njegovi (formalni) lasti, da je sam izvajal dejavnost in da je bila tožnica neznatno udeležena v podjetju, nimajo vpliva na naravo premoženja.
Višina dohodkov bivših partnerjev bi bila relevantna oziroma bi vplivala na višino deležev na skupnem premoženju le ob ugotovitvi, da je bil prispevek pravdnih strank pri drugih opravilih izenačen oziroma da izrazito višji dohodek enega od partnerjev izrazito presega prispevek drugega na ostalih področjih.
ZDR-1 člen 2, 2/1, 77.. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3.. ZODPol člen 61, 61/4.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da je za premestitev na delovno mesto upravnika V odločilna stopnja izobrazbe, za katero je bila med strankama sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, to je V. stopnja izobrazbe. Glede na posebno ureditev v ZODPol je odločilna dejanska izobrazba tožnika. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da ima izobrazbo kmetijskega inženirja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali ponujena premestitev na delovno mesto upravnika V, ki jo je tožnik odklonil, ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi, to je inženirju kmetijstva, ne pa izobrazbi, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.