Pravica do popravka omogoča posege v svobodo izražanja ter avtonomijo izdajateljev medijev oziroma odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Ker gre za kolizijo različnih ustavnih pravic, je med njimi treba iskati pravično ravnovesje, kar je deloma opravil že zakonodajalec.
Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. V ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Merilu mora ustrezati celotni popravek ter urednik ne more objaviti spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Zaposlitve tožnika pri toženi stranki preko študentskega servisa ni mogoče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila, saj je pod pojmom "trajanje delavčeve zaposlitve" kot kriterijem za določitev povračila po višini po drugem odstavku 118. člena ZDR-1 nedvomno mogoče razumeti le zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi začasnega dela na drugih podlagah.
ZIZ člen 42, 42/1. ZPP člen 139, 139/5, 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - dejanski naslov poslovanja družbe - naslov, vpisan v sodnem registru - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - načelo dobre vere in poštenja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - vročitev odgovora
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, glede na podatke spisa pa je dolžnica ob vpogledu v spis že prejela fotokopije predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi, vročilnice za dolžnico ter vlog A. d.d. Zahteva po (ponovni) vročitvi sklepa o izvršbi je zato neutemeljena.
Sodišče je upnikov odgovor na dolžničino vlogo dolžnici vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njenih predlogov za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in za vrnitev v prejšnje stanje pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžnica ni mogla opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžnici kršena pravica do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032976
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost oporoke - pasivna legitimacija - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi
Odločitev, ali je oporoka zapustnice veljavna, vpliva na odločitev o konkretnem tožbenem zahtevku, in torej predstavlja predhodno vprašanje.
Sodišče ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031711
OZ člen 247, 250.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - dolžnikova odgovornost - dolžnikova odgovornost za zamudo - dokazna ocena
Ob ugotovitvi, da je do zamude pri zaključku doktorskega študija mladega raziskovalca prišlo zaradi objektivnih zadržkov, za katere toženki ni mogoče pripisati odgovornosti, je pravilna odločitev sodišča, da tožbeni zahtevek tožnice na plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.
Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00034421
ZDR člen 33, 184.. ZDR-1 člen 35.. ZVZD člen 5.. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - renta - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo za odločitev bistveno dejstvo, da tožnik, ki je bil o tem poučen v okviru teoretičnega in praktičnega usposabljanja, v košari ni bil pripet, čeprav je imel zagotovljen varnostni pas s pozicijsko zanko, ki je omogočal vpetje, v košari pa sta bili v ta namen dve ušesi. Če bi bil pripet, do poškodb, ki jih je utrpel v škodnem dogodku, ne bi prišlo. Ta dejstva so ob sicer ugotovljeni objektivni odgovornosti prvo toženke na podlagi 149. in 150. člena OZ v zvezi s 184. členom ZDR vodila do presoje o podanem soprispevku tožnika k nastali škodi.
V delovnem razmerju je le primarno delodajalec tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, kot je jasno razvidno iz 5. člena ZVZD, poleg tega je ob ugotovljeni objektivni odgovornosti oprostitvene razloge obravnavati kot izjeme. Na podlagi takšnega izhodišča je v konkretnem primeru ocenjen delež soprispevka tožnika v višini 60 %, torej večji kot je odgovornost toženk, nepravilen, pravilno je njegov soprispevek oceniti v višini 50 %.
vpis spremembe družbenika v register - predlog za vpis spremembe - pogoji za vpis v register - odsvojitev poslovnega deleža - soglasje skupščine - konstitutiven učinek vpisa - zavrnitev predloga
Po določbi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. S pridobitvijo poslovnega deleža njegov imetnik sicer postane imetnik korporacijskih upravičenj, ki jih poslovni delež inkorporira, vendar jih v razmerju do družbe lahko uresničuje šele po vpisu v register.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razlogi za zamudo roka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Bolezen staršev in posledično bivanje v tujini, na kar se je tožnik skliceval kot na upravičen razlog za zamudo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nekaj, kar glede na ugotovljene okoliščine - da se na isto sklicuje tožnik oz. njegov zakoniti zastopnik v različnih postopkih že več let, česar v pritožbi ne zanika, ni nepričakovano, nenadno oz. nepredvidljivo. Predvsem pa pritožnik okoliščin, ki jih navaja, ni z ničemer konkretno dokazal.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za pritožbo
Po določilu drugega odstavka 363. člena ZPP se smejo stranke proti sklepu pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drugačen rok. Drugačen, 8 dnevni pritožbeni rok pa je določen za vse odločbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti. To izhaja iz tretjega odstavka 458. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom istega člena, pa tudi iz četrtega odstavka tega člena.
razmerja med starši in otroki - določitev višine preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Preživljalec mora sicer storiti vse, da si izboljša in izkoristi svoje pridobitvene zmožnosti, vendar tožnik utemeljeno navaja, da je po prenehanju potrebe po delu na prejšnjem delovnem mestu brez odlašanja sprejel delo na drugem delovnem mestu, čeprav za nižjo plačo. Ne drži sicer, da od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi moral delati dodatno delo, ob navedeni dolžnosti preživljalca, da izkoristi vse pridobitne možnosti, da bo lahko izpolnil dolžnost preživljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033232
ZIZ člen 58, 58/4. ZPP člen 78, 79, 79/1, 86, 86/1, 87, 87/1, 105, 105/2, 108, 108/5, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 32, 32/1.
ugovor - podpis ugovora - poziv k dopolnitvi - zastopanje družbe - pravilnost zastopanja - upravičena oseba - vročitev poziva za dopolnitev vloge - vročilnica kot javna listina - nepopoln ugovor - zavrženje ugovora kot nepopolnega
Ugovor je bil sicer res podpisan in žigosan, vendar pa je bil poleg navedbe firme dolžnika in njegovega žiga le nečitljiv lastnoročni podpis, iz katerega ni razvidno, kdo je ugovor podpisal v imenu dolžnika, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja oziroma preveriti, ali je ugovor v imenu dolžnika vložila za to upravičena oseba. Ker torej ni bilo razvidno, kdo je ugovor vložil in podpisal v imenu dolžnika in v kakšnem razmerju je ta oseba z dolžnikom, ni bilo mogoče preizkusiti pravilnosti zastopanja dolžnika, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno pozvalo k dopolnitvi ugovora.
Samo s pavšalnim zatrjevanjem, da pozivnega sklepa ni prejel, dolžnik ni uspel izpodbiti vročitve, ki izhaja iz vročilnice kot javne listine.
ZIZ člen 226, 238, 238č, 238f, 238f/1. DZ člen 141, 141/2.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - izvršilna sredstva - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - pravica staršev do stikov z otrokom - izvajanje stikov - sodna poravnava - nenadna bolezen otroka - onemogočanje stikov - stiki med počitnicami - varstvo koristi otroka
Odločitev sodišča o (ne) uporabi instrumenta kaznovanja dolžnika v postopku po določbi 226. člena ZIZ je v diskreciji sodišča, saj v primeru če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, pri čemer pa na dejstvo neizpolnitve obveznosti lahko opozori upnik v vlogi, o čemer je potrebno vsebinsko odločiti.
Stiki z otrokom so pravica staršev, vendar so stiki določeni v korist otroka in se morajo izvajati na način, ki je v njegovo največjo korist. Stikov, ki otroku niso v korist (kar je nedvomno v času bolezni), starši ne morejo izsiliti. V kolikor pride do situacije, kot je konkretna (nenadna bolezen otroka), ki otežuje ali celo onemogoča stik, je potrebno poiskati ustrezno rešitev, ki je bolj v korist otroka in stik v takšnem primeru dogovoriti drugače.
„Pojem korist otroka“ ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (npr. zdravstveno stanje otroka), saj namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka, da se v čim večji meri ohranijo odnosi med med starši in otroki.
Če sta bila otroka, v skladu s sodno poravnavo, v letu 2018 v času prvomajskih praznikov pri dolžnici, se 2. 5. 2018 kot zadnji dan teh počitnic, nedvomno všteje v prvomajske počitnice, zato dejstvo, da dolžnica tega dne ni pripeljala otrok k upniku, ne pomeni kršitve stikov po sodni poravnavi.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da ima otrok, ki je ločen od enega ali obeh staršev pravico, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Stiki se namreč zagotavljajo predvsem v otrokovo korist.
Denarna kazen je zagrožena le za primere, če dolžnica ne izpolni svoje obveznosti. Če pa stiki običajno redno potekajo, kot je določeno v izvršilnem naslovu, kar zatrjuje tudi dolžnica (in temu upnik ne oporeka) pomeni, da dolžnica izpolnjuje svojo obveznost, naloženo s sklepom o izvršbi.
Starša sta dolžna spremembe, ki so in ki bodo nastajale v prihodnje v zvezi z otrokoma, upoštevati (npr. nenadna bolezen otroka, sprememba šolskih obveznosti, ki sovpadejo z določenim stikom ipd.), vendar zasledujoč maksimalno korist otroka. To pa pomeni, da če npr. zaradi nenadne bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 50, 121, 121/1, 232, 232/4. ZPP člen 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 365, 365-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - aktivna legitimacija upnika za predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti potrošnika - trajnejša nelikvidnost - verjetnost obstoja upnikove terjatve - zamuda s plačilom - dokazni standard verjetnosti - izvršilni naslov
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri presoji obstoja terjatve upnika v predlogu za začetek stečajnega postopka je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno. Glede na dejstvo, da temelji terjatev upnice v konkretnem primeru na pravnomočnih in izvršljivih sklepih sodišč (torej na izvršilnem naslovu), to dejstvo vsekakor govori v prid zaključku, da je upnica sodišču obstoj svoje terjatve do dolžnika izkazala celo več kot le s stopnjo verjetnosti.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - predlog upravitelja za prodajo premoženja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - test sorazmernosti - vrednost premoženja - višina dolga - sprememba sklepa
V postopku osebnega stečaja dolžnikom ni mogoče v naprej odreči možnosti zaščite njihovega premoženja. V stečajnem postopku o prodaji premoženja odloča sodišče na predlog upravitelja. V vsakem konkretnem primeru mora sodišče ugotoviti vse pomembne okoliščine za presojo utemeljenosti predloga. Poleg tega pa mora v primeru, kadar so dolžniku v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, sodišče pri nadaljnji unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso zaradi razdelitve upnikom, ugotoviti tudi dejstva, ki so pomembna za presojo sorazmernosti posega prodaje dolžnikovega doma z legitimnim ciljem poplačila upnikov. Če je vrednost premoženja večja od višine neplačanega dolga, mora odločitev o prodaji takega premoženja vsebovati test sorazmernosti, ki ga v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni opravilo.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokove koristi - zavarovanje koristi otrok - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje nad otrokom - nujni ukrep
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda.
pravica do enakega varstva pravic - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - insolventnost - insolventnost dolžnika - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - domneva o insolventnosti dolžnika - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelji - upravljanje in unovčenje stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je takrat, kadar je dolžnik nesporno insolventen, obdobje dveh mesecev iz 3. alineje 231. člena ZFPPIPP treba presojati v kontekstu domnev iz 14. člena ZFPPIPP. Kdaj je dolžnik postal insolventen, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval, da je dolžnik insolventen najmanj od 31. 12. 2016 dalje, vložil 27. 12. 2017. Od Pogodb pa je odstopil že 24. 2. 2016. Takrat je bila njegova terjatev nedvomno verjetno izkazana. Dolžnik je tožbo na ugotovitev ničnosti pogodb vložil leta 2017, torej po nastopu zatrjevane insolventnosti. Časovni redosled povzetih pravnih dejstev, upoštevajoč stališče iz predhodne točke pokaže, da tudi če bi dolžnik uspel v pravdi VIII Pg 2625/2017, z ugovorom pomanjkanja upnikove procesne legitimacije zaradi poteka dvomesečnega roka od nastopa (zatrjevane) insolventnosti, ne bi mogel biti uspešen.
odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo - subjektivni zastaralni rok - stabilizirano zdravstveno stanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - presoja dejanskih vprašanj - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja - izvedensko mnenje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Prvostopenjsko sodišče pravilno v skladu z ustaljeno sodno prakso začetek teka subjektivnega zastaralnega roka za vložitev odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo veže na trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je stabilizirano in je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, pri čemer pa ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski ukrepi oziroma postopki, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Takrat tudi šteje, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031606
KZ-1 člen 53, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 306, 307, 308.
oškodovanec - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Navzočnost oškodovanca na predobravnavnem naroku in naroku za izrek kazenske sankcije ni obvezna, saj je priglasil premoženjskopravni zahtevek, o katerem je sodišče z izpodbijano sodbo odločilo. Prav tako ne gre za osebo, katere navzočnost je obvezna na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni upoštevalo kazen, ki je bila že upoštevana v pravnomočni sodbi, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obdolžencu, upoštevajoč nespremenjene določene kazni za kazniva dejanja pod točko 1., 2. in 3. izreka, izreklo enotno kazen 5 mesecev zapora.