pravica do enakega varstva pravic - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - insolventnost - insolventnost dolžnika - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - domneva o insolventnosti dolžnika - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelji - upravljanje in unovčenje stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je takrat, kadar je dolžnik nesporno insolventen, obdobje dveh mesecev iz 3. alineje 231. člena ZFPPIPP treba presojati v kontekstu domnev iz 14. člena ZFPPIPP. Kdaj je dolžnik postal insolventen, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval, da je dolžnik insolventen najmanj od 31. 12. 2016 dalje, vložil 27. 12. 2017. Od Pogodb pa je odstopil že 24. 2. 2016. Takrat je bila njegova terjatev nedvomno verjetno izkazana. Dolžnik je tožbo na ugotovitev ničnosti pogodb vložil leta 2017, torej po nastopu zatrjevane insolventnosti. Časovni redosled povzetih pravnih dejstev, upoštevajoč stališče iz predhodne točke pokaže, da tudi če bi dolžnik uspel v pravdi VIII Pg 2625/2017, z ugovorom pomanjkanja upnikove procesne legitimacije zaradi poteka dvomesečnega roka od nastopa (zatrjevane) insolventnosti, ne bi mogel biti uspešen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031877
ZPP člen 12, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. OZ člen 435.
pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - iura novit curia - pavšalne navedbe - opozorilo nasprotne stranke - nedovoljene pritožbene novote - neprerekane navedbe - obstoj pogodbenega razmerja - ponudba - dobavnica - naročilo in prevzem blaga - izročitev prevozniku - izpolnitev obveznosti - dokazno breme - negativno dejstvo - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko prevoznik - Free Carrier (FCA) - opredelitev do navedb stranke - razlogi o odločilnih dejstvih - pojem protispisnosti - nerelevantni dokazi - dokaz v informativne namene
Drugi odstavek 214. člena ZPP določa, da se dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Ta določba torej od stranke zahteva, da na konkretne navedbe nasprotne stranke odgovori s konkretnimi navedbami ter ne le zgolj s pavšalno nasprotno (enostavčno) trditvijo. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih računov tožeče stranke sklepalo, da je bila klavzula FCA Incoterm med strankama dogovorjena, medtem ko toženec za svojo nasprotno trditev ni ponudil nobenih dokazov (v obliki dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo navedbo o drugačni poslovni praksi glede podpisovanja dobavnic). Višje sodišče poudarja, da je toženec sam v vlogi z dne 25. 4. 2018 navedel, da naj bi bili nekateri izmed (kasnejših) računov, ki jih je predložila tožeča stranka, plačani. Na prav vseh računih, ki jih je v sodni spis predložila tožeča stranka, pa je navedena klavzula FCA. Posledično ne more biti nobenega dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da toženec ni konkretno prerekal uporabe klavzule FCA Incoterm in da je bila torej ta klavzula med strankama dogovorjena, kot nedvoumno izhaja iz vseh predloženih računov tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031866
ZPP člen 8, 495, 495/1. OZ člen 86, 119.
načelo proste presoje dokazov - vrednost spora - postopek v gospodarskih sporih - dobava blaga - cena na enoto blaga - spremenjene okoliščine - oderuška pogodba - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - izkoriščanje stiske - nična pogodba - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - trditveno in dokazno breme
Glede na spremenjene okoliščine, ko se je stanje orodja znatno poslabšalo in je proizvodnja terjala več časa ter večje stroške, je bila tožeča stranka upravičena izdelke ponuditi po višji ceni. Zato tudi morebitno desetkratno zvišanje cene samo po sebi še ne pomeni, da je objektivni pogoj oderuštva izpolnjen. Tožena stranka pa tudi ni podala ustreznih navedb, kakšna bi naj bila poštena tržna cena ob upoštevanju spremenjenih okoliščin. Tako tožena stranka ni uspela dokazati očitnega nesorazmerja med izpolnitvama strank.
Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje: da pločnik ni bil očiščen, da je tožnik zaznal, da so tla spolzka in je zato hodil tik ob steni, počasi in previdno in da je imel obute zimske čevlje s profilom, je pravilen zaključek, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode.
Iz zapisnika o zaslišanju A. S. v preiskavi ni bila izločena vsa njegova reprodukcija vsebine dokazov, ki so bili pred tem že izločeni iz spisa. Sodba sodišča prve stopnje se torej glede krivde obtoženega G. G. opira na del izpovedbe priče A. S., ki bi morala biti iz spisa izločena. Dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza, za katerega je v ZKP določeno, se sodna odločba nanj ne more opreti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031606
KZ-1 člen 53, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 306, 307, 308.
oškodovanec - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Navzočnost oškodovanca na predobravnavnem naroku in naroku za izrek kazenske sankcije ni obvezna, saj je priglasil premoženjskopravni zahtevek, o katerem je sodišče z izpodbijano sodbo odločilo. Prav tako ne gre za osebo, katere navzočnost je obvezna na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni upoštevalo kazen, ki je bila že upoštevana v pravnomočni sodbi, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obdolžencu, upoštevajoč nespremenjene določene kazni za kazniva dejanja pod točko 1., 2. in 3. izreka, izreklo enotno kazen 5 mesecev zapora.
padec po stopnicah - madež na stopnicah - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca
Dejstvo, da je tožnik stopnišče zelo dobro poznal, ker je šel po njem tudi 20 x na dan, ne more pomeniti njegovega soprispevka, saj je ugotovljeno tudi, da bi morala biti v primeru spolzkosti na stopnišču postavljena opozorilna tabla, pa ni bila, iz česar je tožnik kljub temu, da je stopnišče dobro poznal, sklepal, da je slednje pravilno očiščeno in posušeno.
odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo - subjektivni zastaralni rok - stabilizirano zdravstveno stanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - presoja dejanskih vprašanj - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja - izvedensko mnenje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Prvostopenjsko sodišče pravilno v skladu z ustaljeno sodno prakso začetek teka subjektivnega zastaralnega roka za vložitev odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo veže na trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je stabilizirano in je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, pri čemer pa ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski ukrepi oziroma postopki, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Takrat tudi šteje, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan.
ZKP člen 272, 272/2, 437, 437/1. ZPP člen 77, 77/1. ZNP člen 37.
poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna nesposobnost - oškodovanec kot tožilec - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Oškodovanec kot tožilec, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, ne more samostojno opravljati procesnih dejanj, saj so takšna dejanja neobstoječa oziroma nična. Naknadna skrbnikova odobritev neobstoječega oziroma ničnega procesnega dejanja že pojmovno ni mogoča, zato je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca potrebno zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034661
KZ-1 člen 191, 191/1, 57, 57/1, 57/2, 58, 58/1, 58/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja - življenjska skupnost - družinska skupnost - pogojna obsodba - javna seja - opis kaznivega dejanja v izreku - spravljanje v podrejen položaj - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje je kolektivno kaznivo dejanje, z očitki več izvršitvenih ravnanj, v daljšem časovnem obdobju, zato posameznih delov opisa ni mogoče ločiti, kot izhaja iz pritožbenih navedb zagovornika, temveč je treba opis dejanja obravnavati kot celoto oziroma kontinuirano ravnanje obdolženca, s sicer več izvršitvenimi ravnanji, a še (vedno) kot eno kolektivno kaznivo dejanje. Vsa očitana izvršitvena ravnanja v časovnem obdobju vsaj od leta 2014 pa do 10. 4. 2017, nedvomno pomenijo določeno kontinuiteto ravnanja oziroma ponavljajoča se ravnanja, ki pomenijo konkretizacijo kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Že izrek obsodilne sodbe namreč implicitno vsebuje (tudi) odločitev sodišča, da ima opis dejanja vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, saj bi sodišče v nasprotnem primeru, če bi ocenilo, da dejanje, kot je opisano v obtožbi, po zakonu ni kaznivo dejanje, obdolžencu izreklo oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP. Obrazložitev, ki jo torej neutemeljeno pogreša zagovornik, bi bila zato povsem odveč. Življenjska skupnost zunajzakonskih partnerjev, kot ena od oblik družinske skupnosti iz prvega odstavka 191. člena KZ-1, je pravni standard, katerega vsebine KZ-1 ne določa. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti, je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Neuporaba poti zaradi preprečevanja s strani tožnikov ne more pomeniti nekoristnosti služnosti. Neizvrševanje služnostne poti ne pomeni nujno da služnost ni več koristna, saj je toženec ni uporabljal izključno zaradi ravnanja tožnikov, ki sta mu to preprečevala, je pa po sodni poti uveljavljal svojo pravico.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - možnost izjave o pravno pomembnih dejstvih - nekonkretizirane navedbe - procesna neaktivnost stranke
Tožena stranka je imela možnost, da se o vtoževani terjatvi in navedbah tožeče stranke določno izjavi, česar pa ni storila.
S svojo procesno neaktivnostjo je tožena stranka onemogočila, da sodišče iz kateregakoli razloga trditvam in dokazom tožeče stranke ne bi verjelo. Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice, dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00033760
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-1. OZ člen 5. ZIZ člen 102. ZDoh-2 člen 37.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - denarni prejemki - stroški - dohodki iz delovnega razmerja - izvršba na osebni dohodek - denar na računih tretjih oseb - poplačilo upnikov - načelo vestnosti in poštenja - ovira za odpust obveznosti
Ravnanje dolžnika, ki zato, da se izogne izvršbi na njegove dohodke, dohodek namesto na svoj račun nakazuje ali si da nakazovati na račun tretjega, predstavlja ravnanje dolžnika, ki je nasprotno standardu poštenega dolžnika, če predstavlja oviro za poplačilo upnikov.
Načelo vestnosti in poštenja je določeno v zakonu, zato ima naravo obveznega pravnega načela. Enako kot druga načela ožjega tipa, služi tudi to načelo kot argument pri uporabi prava, to je pri izbiri ustreznega pravnega pravila in določitvi njegove vsebine za konkretni primer. Načelo vestnosti in poštenja terja od udeležencev obligacijskega razmerja, da se pri sklepanju in izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke. Po naravi stvari so interesi udeležencev obligacijskih razmerij nasprotni. Načelo ne zahteva od udeležencev, naj nehajo uveljavljati svoje interese. Takšne zahteve bi bile nerealne in nepotrebne. Načelo le opozarja, da pravna pravila določajo meje pri uveljavljanju zgolj svojih interesov. Udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Dolžnik, ki v času, ko zoper njega teče izvršba ravna tako, da si da izplačati dohodke iz delovnega razmerja na drug račun, na katerega upniki ne morejo poseči, ravna v nasprotju z načelom poštenega dolžnika. Dolžnikovo ravnanje je bilo takšno, da je zgoraj navedenemu nasprotovalo, zato niso podani pogoji za odpust obveznosti.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142/1, 142/6, 184.
vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - sprememba tožbe - prenehanje samostojnega podjetnika med pravdo - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Ni sporno, da tako zakoniti zastopnik pritožnika kot njegova zakonska partnerica prebivata na istem naslovu, kot je sedež pravne osebe. Od vročevalca ni mogoče niti pričakovati niti zahtevati, da v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke išče prav pooblaščenca za sprejem pisanja ali njenega delavca in da ne sme sodnega pisanja vročiti osebi, ki jo najde na sedežu pravne osebe in ki ne odkloni prevzema sodnega pisanja oziroma ne ugovarja, da pisanja ne sme prevzeti.
pravni standard pravične denarne odškodnine - objektivna pogojenost višine odškodnine
Za isti škodni dogodek lahko oškodovanec dobi le eno odškodnino, ki po eni strani upošteva oškodovančevo individualnost, po drugi strani pa je v skladu z objektivnimi merili - sodno prakso. V obravnavanem primeru je bila prisojena odškodnina v postopku zoper tožnico kot toženčevo delodajalko v končnem znesku 98.150,44 EUR. Vse kar je oškodovanec - toženec prejel nad tem zneskom presega standard pravične denarne odškodnine in kaže na težnjo bogatenja na račun škodnega dogodka. Ker to ni namen odškodninskega prava, je toženec dolžan povrniti tožnici preplačani znesek odškodnine.
ZZK-1 člen 27, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 39, 148, 149, 150. ZEN člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1.
zemljiška knjiga - izbris stvarne služnosti - predlog za izbris - izbrisna izjava - identifikacijska oznaka nepremičnine - opredelitev parcele z identifikacijsko znako
Glede na okoliščine konkretne zadeve je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri uporabi 31. člena ZZK-1 preveč strogo, ko se je osredotočilo na dejstvo, da v izbrisni izjavi za izbris služnosti z dne 26. 6. 1991 parcela ni opredeljena z identifikacijsko oznako.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032784
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12, 23, 23/4.
zaseg motornega vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - odklon preizkusa alkoholiziranosti
Zaseg vozila je namreč ukrep, s katerim se obdolžencu preprečuje nadaljnja uporaba tega vozila v primeru, ko je izkazano, da bi z udeležbo v cestnem prometu hudo ogrožal varnost cestnega prometa. Te nevarnosti ni mogoče odpraviti tako, da se avtomobil zaupa drugi osebi oziroma se ji dovoli, da vozilo odpelje, saj to v ničemer ne preprečuje obdolžencu, da ne bi vozilo tudi v nadalje uporabljal. Obdolženec bi ob zavedanju, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, v vsakem primeru moral odkloniti prošnjo Š., da jo pelje na policijsko postajo, ne glede na to, ali se je zavedal oziroma sumil, da bo ovaden zaradi domnevnega kaznivega dejanja tatvine ali ne. Upravičen razlog za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom je lahko le zdravstveno stanje ali drug s tem povezan objektivni vzrok, zaradi katerega udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa in v takem primeru policist odredi strokovni pregled. Občutek, da se mu dogaja krivica zaradi neutemeljenih očitkov o storitvi kaznivega dejanja, tako ne predstavlja upravičenega razloga za odklon preizkusa z elektronskim alkotestom.
narok za izrek kazenske sankcije - obvezna obramba - navzočnost zagovornika - narok v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - nadomeščanje odvetnika na naroku - odvetniški kandidat - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Narok za izrek kazenske sankcije je bil opravljen brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna. Za odvetnika, ki je bil obtoženki postavljen po uradni dolžnosti, je bil prisoten le odvetniški kandidat, zato ni mogoče trditi, da je bil na naroku zagovornik navzoč. Drugače kakor za zagovornika, ki si ga obtoženi vzame sam in ga v skladu s četrtim odstavkom 67. člena ZKP lahko nadomesti odvetniški kandidat, peti odstavek 70. člena ZKP določa, da se za zagovornika po uradni dolžnosti lahko postavi samo odvetnik. Nadomeščanje zagovornika po odvetniškem kandidatu se torej nanaša le na zagovornika po pooblastilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031878
OZ člen 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639. ZPP člen 319.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - jamčevalni zahtevek - odprava napak - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napaki - ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - zamuda roka - zavajanje - možnost uveljavljanja pravic v postopku - meje pravnomočnosti - restriktivna razlaga izjem
Določbe 635. člena OZ ne gre razlagati na tak način, da lahko stranka s kasnejšo tožbo popravi, kar je z ugovorom pred tem zamudila. V prejšnjem postopku, ko je tožeča stranka kot naročnik podala ugovor znižanja plačila, je bil njen ugovor zavrnjen zaradi presplošnih in nekonkretiziranih navedb o pravočasnem grajanju napak in uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov. S tem je imela vso možnost uveljaviti svoje jamčevalne zahtevke že tam, pa je bila pri tem neuspešna. Okoliščina, da o ugovoru ni bilo odločeno v izreku sodbe, pri tem ne igra odločilne vloge. Sodišče je namreč odločilo, da je bila stranka kot izvajalec upravičena do celotnega plačila in ugovor naročnika, ki je imel naravo jamčevalnega zahtevka, zavrnilo. Drugačna odločitev sodišča v zdajšnjem sporu bi posegala v pravnomočno sodbo.
Določba 636. člena OZ, ki izvajalcu jemlje pravico sklicevanja na potek rokov, pomeni izjemo od splošnih pravil in je kot tako ni mogoče razlagati na široko. Res je, da je tožena stranka profesionalna oseba, od katere se zahteva večja skrbnost. Ampak to še ne pomeni, da ji je vsaka morebitna napaka opravljenega dela, ki se lahko pokaže, že zaradi tega znana in naročniku ni treba spoštovati zakonsko določenih rokov. Prav tako ni mogoče 636. člena OZ razumeti tako, da z obvestilom o napaki slednja postane izvajalcu znana in s tem izgubi pravico do sklicevanja na zamujene roke. Takšne razlage bi pretirano posegle v primarna pravila jamčevalnih zahtevkov pri podjemni pogodbi, ki od naročnika zahtevajo, da izvajalca o napakah obvesti v določenem roku in v predpisanem roku zahtevek tudi sodno uveljavi.