Iz zapisnika o zaslišanju A. S. v preiskavi ni bila izločena vsa njegova reprodukcija vsebine dokazov, ki so bili pred tem že izločeni iz spisa. Sodba sodišča prve stopnje se torej glede krivde obtoženega G. G. opira na del izpovedbe priče A. S., ki bi morala biti iz spisa izločena. Dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza, za katerega je v ZKP določeno, se sodna odločba nanj ne more opreti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032938
OZ člen 131, 131/1, 174, 179, 182.. ZVZD-1 člen 5, 5/2, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - varne delovne razmere - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zaključek zdravljenja - tuja nega in pomoč
Za varno delovno opremo odgovarja delodajalec - prvotožena stranka, ki je imela svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri drugotoženi stranki. Neutemeljen je pritožbeni ugovor toženih strank, da bi tožnica morala javiti okvaro koles, saj tožnica za okvaro - blokado, ni mogla vedeti, dokler ni do nje prišlo. V kolikor bi bil voziček pravilno vzdrževan in varen za uporabo, do nesreče ne bi prišlo, saj kolesa ne bi zablokirala, posledično pa voziček ne bi stisnil tožničine roke ob ograjo in jo poškodoval. Po oceni sodnega izvedenca za varstvo pri delu transportni voziček, pri katerem kolesa zablokirajo, zaniha, zato ni brezhiben. Prav tako je ugotovil, da prvotožena stranka nima pisnih navodil za uporabo transportnega vozička, čeprav bi jih morala imeti (prvi odstavek 37. člena ZVZD-1). Delodajalec mora v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZVZD-1 izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organizacijo. Priče so izpovedale, da tožnica ni imela navodil glede uporabe transportnega vozička, saj takšnih navodil ni bilo. Ravnanje tožene stranke torej ni bilo pravilno, delovni proces ni bil pravilno organiziran (tožena stranka je šele po nesreči položila tirnice in da so vozičke lahko vozili izključno transporterji), delovna oprema pa ni bila brezhibna. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka ravnala protipravno, ko ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim transportnim vozičkom, ter izdala pisnih navodil za ravnanje s transportnim vozičkom oziroma tožnici podala vsaj ustnih navodil o tem, kako mora uporabljati transportni voziček in jo za to usposobila.
Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja (glej na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 945/2008 in II Ips 199/2013). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bilo zdravljenje tožnice zaključeno dne 7. 8. 2018, ko se je škoda ustalila. Tožnica je zato upravičena do zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo od 8. 8. 2018 dalje.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031490
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 19.
preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepov - objava na spletni strani - Facebook - psihično nasilje - poseg v osebnostne pravice posameznika
Nepomembno je, da naj bi druga nasprotna udeleženka sedaj imela neaktiven facebook profil in da naj bi bile sporne objave izbrisane, saj to že po naravi stvari same na utemeljenost izrečenih ukrepov po 19. členu ZPND v ničemer ne vpliva. Zanje zadošča, da je druga nasprotna udeleženka s spornimi objavami izvajala psihično nasilje nad predlagateljicama.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - odmera sodne takse za pritožbo
Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 in 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 pravilno naložilo v plačilo sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 6.6.2019 in jo odmerilo tudi v pravilni višini na podlagi tarifne številke 30010. Ugovor prve tožene stranke zoper plačilni nalog je bil zato pravilno zavrnjen.
Sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin. Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli postali pripadajoči zemljišči k stavbi, bo predmet končnega sklepa.
Res sicer v zakonu ni izrecno določeno, da mora upnik obrazložiti svojo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali z delom izvršitelja, vendar to velja že po splošnih pravilih o načinu uveljavljanja zahtevkov. Vloga, v kateri upnik priglaša stroške izvršitelja, ne dosega zahtevnosti in obrazložitve obrazložene vloge (te obravnavajo bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja), ampak ustreza definiciji obrazloženega dopisa.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določenost terjatve - vezanost na izvršilni naslov - zamudne obresti - upravičenost do zamudnih obresti
Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.
Toženki je bila sodba sodišča prve stopnje vročena 2. 7. 2019. Naslednji dan, to je 3. 7. 2019, je pričel teči 30-dnevni pritožbeni rok, ki se je (zaradi sodnih počitnic med 15. 7. in 15. 8. 2019) iztekel 3. 9. 2019. Pritožba, ki jo je toženka vložila 16. 9. 2019, je prepozna.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - oblika oporoke - pomanjkanje oblike - zastaranje zahtevka - pretrganje zastaranja - oblikovanje tožbenega zahtevka - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - izločitev sodnika
Po 64. členu ZD lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta na sami oporoki, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. V obravnavanem primeru je bilo tem pogojem zadoščeno. Zapustnik je pred pričama prebral oporoko in povedal, da gre za njegovo poslednjo voljo, se nato podpisal na oporoko, temu pa sta sledila še podpisa oporočnih prič. Oporoka je torej veljavna, saj je napravljena v obliki, kot jo določa zakon in ob predpisanih zakonskih pogojih (62. člen ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00031511
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 343, 343/1, 343/4.
razveza zakonske zveze - odločitev o stroških postopka - plačilo stroškov - zahteva za povrnitev stroškov postopka - priglasitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasila nobenih stroškov, tudi v pritožbi jih ne priglaša. Povrnitve stroškov od predlagatelja že zato ne more doseči v nobenem primeru.
popis zapuščine - spor med dediči - spor o lastništvu - predlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - edicijska dolžnost - ogled
V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ima v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti.
V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).
OZ člen 179. ZV-1 člen 37, 44, 44/2. ZGO-1 člen 2.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - gradnja kanalizacijskega zbiralnika - gradbeni inženirski objekt - objekt gospodarske javne infrastrukture - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zbiralnik fekalne kanalizacije skupaj s ploščadjo s stopnicami nad njim namreč predstavlja gradbeni inženirski objekt in s tem objekt gospodarske javne infrastrukture.
Obveznost upravljanja in vzdrževanja tega pa je na zavarovancu toženke kot izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na tem območju.
dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - dolg zapuščine - stroški pogreba
V obravnavanem primeru je višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja celotna zapuščina postala last Republike Slovenije. Nasprotno naziranje pritožnice je zmotno. V okoliščinah, ko zapuščine ni, sodišču skladno s prvim in drugim odstavkom 203. člena ZD ni treba opraviti zapuščinske obravnave. Tako lahko namreč odloči, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja in tudi, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Iz podatkov spisa izhaja, da je že v smrtovnici (za katero je podala podatke prav pritožnica) navedeno, naj se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojna ni zapustila premoženja.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 8, 11, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 17, 17/1, 17/1-4.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi
Materialni položaj prosilca se presoja preko dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS).
delovna uspešnost - plača - variabilni del plače - direktor - razrešitev s funkcije - variabilni del plače - poslovodna oseba
Dodatek št. 2 k pogodbi o zaposlitvi, ki je v celoti spremenil 10. člen pogodbe o zaposlitvi, ki ureja povečanje osnovne plače direktorja, določa pogoje za sprejem odločitve o povečanju osnovne plače, največji možni odstotek povečanja, pristojni organ, ki odloči o povečanju, in določa, na osnovi katerih finančnih podatkov se sprejme ta odločitev. Omenjeni dodatek nima določil o tem, kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora pristojni organ sprejeti odločitev o povečanju osnovne plače ter o tem, do kdaj oziroma pod katerimi pogoji mora obveznost izplačila izpolniti. Pristojnost za sprejem odločitve o povišanju plače daje nadzornemu svetu, kar pomeni, da je ta pristojen sprejeti tako odločitev, ali je tožnik upravičen do povišanja ali ne, kot tudi odločitev, kdaj se tožniku ta del plače izplača. Določilo o tem, katere finančne podatke nadzorni svet upošteva, da odloči o povišanju (ali zmanjšanju) osnovne plače, pa še ne določa hkrati tudi roka oziroma pogoja za sprejem odločitve in izplačilo.
Glede na takšno vsebino dodatka št. 2 k pogodbi o zaposlitvi je nadzorni svet kot pristojni organ za sprejem odločitve o zvišanju osnovne plače tožnika to odločitev zakonito sprejel šele na sporni seji, prav tako pa je zakonito določil tudi pogoje za izpolnitev obveznosti izplačila.
ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12, 20.. DZ člen 26.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožnica je imela sklenjeno zakonsko zvezo od 23. 3. 1968 dalje. Ta zakonska zveza je bila razvezana 31. 8. 2017. Šele od tega datuma dalje je bil torej izpolnjen pogoj, da lahko tožnica veljavno sklene novo zakonsko zvezo in enako, da v primeru, če so izpolnjeni vsi pogoji, od tedaj dalje obstaja zunajzakonska skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. S 1. 9. 2017 je začel teči triletni rok določen v 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2, ki pa ni bil izpolnjen, saj je pokojni umrl 28. 1. 2018.
ZPP člen 7, 8, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 82, 82/1, 393, 393/2.
pobotni ugovor - ugovor delnega poplačila dolga - procesni pobot - izrek sodbe - pravica do pravnega sredstva - razpravno načelo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarna obveznost - skupen namen pogodbenikov - nejasno pogodbeno določilo - razlaga določil pogodbe - opredelitev do izjave - plačilo pavšala
Ker je tožena stranka uveljavljala ugovor procesnega pobotanja, bi sodišče prve stopnje moralo tudi v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju njene terjatve, in ne le v razlogih sodbe. Izrek sodbe je torej pomanjkljiv, zato je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri ugotavljanju skupnega namena strank je poleg poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe pomemben tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki, dokler ni prišlo do spora, izpolnjevali medsebojne obveznosti in uresničevali medsebojne pravice na podlagi pogodbe.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 253, 253/1, 253/4.
cenitev - cenitveno poročilo - ugotovitev vrednosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je cenitveno poročilo cenilke argumentirano in strokovno in je na podlagi navedenega poročila pravilno ugotovilo vrednost predmetnih nepremičnin.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).