odmera sankcij - omilitev globe - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - posebne olajševalne okoliščine
Znižanje izrečene globe pod zakonsko določeno višino globe je v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 je možno le v primeru, če sodišče ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Gre za okoliščine, ki po količini ali kvaliteti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek, take okoliščine v obravnavani zadevi pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje niso izkazane
Res sicer v zakonu ni izrecno določeno, da mora upnik obrazložiti svojo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali z delom izvršitelja, vendar to velja že po splošnih pravilih o načinu uveljavljanja zahtevkov. Vloga, v kateri upnik priglaša stroške izvršitelja, ne dosega zahtevnosti in obrazložitve obrazložene vloge (te obravnavajo bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja), ampak ustreza definiciji obrazloženega dopisa.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032938
OZ člen 131, 131/1, 174, 179, 182.. ZVZD-1 člen 5, 5/2, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - varne delovne razmere - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zaključek zdravljenja - tuja nega in pomoč
Za varno delovno opremo odgovarja delodajalec - prvotožena stranka, ki je imela svojo odškodninsko odgovornost zavarovano pri drugotoženi stranki. Neutemeljen je pritožbeni ugovor toženih strank, da bi tožnica morala javiti okvaro koles, saj tožnica za okvaro - blokado, ni mogla vedeti, dokler ni do nje prišlo. V kolikor bi bil voziček pravilno vzdrževan in varen za uporabo, do nesreče ne bi prišlo, saj kolesa ne bi zablokirala, posledično pa voziček ne bi stisnil tožničine roke ob ograjo in jo poškodoval. Po oceni sodnega izvedenca za varstvo pri delu transportni voziček, pri katerem kolesa zablokirajo, zaniha, zato ni brezhiben. Prav tako je ugotovil, da prvotožena stranka nima pisnih navodil za uporabo transportnega vozička, čeprav bi jih morala imeti (prvi odstavek 37. člena ZVZD-1). Delodajalec mora v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZVZD-1 izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organizacijo. Priče so izpovedale, da tožnica ni imela navodil glede uporabe transportnega vozička, saj takšnih navodil ni bilo. Ravnanje tožene stranke torej ni bilo pravilno, delovni proces ni bil pravilno organiziran (tožena stranka je šele po nesreči položila tirnice in da so vozičke lahko vozili izključno transporterji), delovna oprema pa ni bila brezhibna. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka ravnala protipravno, ko ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim transportnim vozičkom, ter izdala pisnih navodil za ravnanje s transportnim vozičkom oziroma tožnici podala vsaj ustnih navodil o tem, kako mora uporabljati transportni voziček in jo za to usposobila.
Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja (glej na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 945/2008 in II Ips 199/2013). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bilo zdravljenje tožnice zaključeno dne 7. 8. 2018, ko se je škoda ustalila. Tožnica je zato upravičena do zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo od 8. 8. 2018 dalje.
Sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin. Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli postali pripadajoči zemljišči k stavbi, bo predmet končnega sklepa.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določenost terjatve - vezanost na izvršilni naslov - zamudne obresti - upravičenost do zamudnih obresti
Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da ZFPPIPP v 256. členu daje materialnopravno podlago za upnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prijavljene terjatve upnika tudi za čas po začetku stečajnega postopka, to še ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev lahko dovoli brez izvršilnega naslova. Povedano drugače, zakonska upravičenost do obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče izvršbo dovoliti in voditi tudi za zakonske zamudne obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.
Toženki je bila sodba sodišča prve stopnje vročena 2. 7. 2019. Naslednji dan, to je 3. 7. 2019, je pričel teči 30-dnevni pritožbeni rok, ki se je (zaradi sodnih počitnic med 15. 7. in 15. 8. 2019) iztekel 3. 9. 2019. Pritožba, ki jo je toženka vložila 16. 9. 2019, je prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00031511
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 343, 343/1, 343/4.
razveza zakonske zveze - odločitev o stroških postopka - plačilo stroškov - zahteva za povrnitev stroškov postopka - priglasitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasila nobenih stroškov, tudi v pritožbi jih ne priglaša. Povrnitve stroškov od predlagatelja že zato ne more doseči v nobenem primeru.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - odmera sodne takse za pritožbo
Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 in 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 pravilno naložilo v plačilo sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 6.6.2019 in jo odmerilo tudi v pravilni višini na podlagi tarifne številke 30010. Ugovor prve tožene stranke zoper plačilni nalog je bil zato pravilno zavrnjen.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031490
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 19.
preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepov - objava na spletni strani - Facebook - psihično nasilje - poseg v osebnostne pravice posameznika
Nepomembno je, da naj bi druga nasprotna udeleženka sedaj imela neaktiven facebook profil in da naj bi bile sporne objave izbrisane, saj to že po naravi stvari same na utemeljenost izrečenih ukrepov po 19. členu ZPND v ničemer ne vpliva. Zanje zadošča, da je druga nasprotna udeleženka s spornimi objavami izvajala psihično nasilje nad predlagateljicama.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - oblika oporoke - pomanjkanje oblike - zastaranje zahtevka - pretrganje zastaranja - oblikovanje tožbenega zahtevka - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava - izločitev sodnika
Po 64. členu ZD lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta na sami oporoki, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. V obravnavanem primeru je bilo tem pogojem zadoščeno. Zapustnik je pred pričama prebral oporoko in povedal, da gre za njegovo poslednjo voljo, se nato podpisal na oporoko, temu pa sta sledila še podpisa oporočnih prič. Oporoka je torej veljavna, saj je napravljena v obliki, kot jo določa zakon in ob predpisanih zakonskih pogojih (62. člen ZD).
popis zapuščine - spor med dediči - spor o lastništvu - predlog za zavarovanje dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - edicijska dolžnost - ogled
V postopku ni sporno, da sta pri popisu sodelovali pritožnica in njena pooblaščenka, zapisnik sta podpisali, pripomb nista imeli in pritožba že iz tega razloga ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ima v zapuščinskem postopku možnost pozvati nasprotna dediča, če imata dostop do spornih slik, da sporočita avtorstvo in tehniko izvedbe, lahko tudi na način, da predložita povečane fotografije zapisa avtorjev, ki so navedeni na slikah, kar bo mogoče primerjati s fotografijami, ki jih je predložila izvršiteljica, ter da dediči navedeno kot nesporno ugotovijo v zapuščinskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031873
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - izvršitvena dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Bistvo kaznivega dejanja zalezovanja je v zalezovanju, torej v ponavljajočih se ravnanjih, ki pri oškodovancu povzročijo prestrašenost ali ogroženost. Iz konkretnih navedb opisa ni mogoče izluščiti, kako se kaže "pogosto in kontinuirano" opazovanje oškodovanke, "stalno" zasledovanje ali "vztrajno prizadevanje" vzpostavljanja stika na domačem in službenem naslovu oziroma na poti od enega do drugega. Zgolj časovna opredelitev kaznivega dejanja tega ne razjasni, saj še vedno ni znano, koliko je bilo teh dogodkov in kako so se manifestirali v realnosti. Brez minimalne sinteze in vrste oziroma načinov stikov obdolženca z oškodovanko, kot naj bi se bili odvili v realnosti, pa sodišče ne more presoditi, ali gre dejansko za ponavljajoča se opazovanja, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov, torej za zalezovanje.
storitev odvajanja odpadne komunalne vode - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitev - lastnik - priključitev na javno kanalizacijo - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neutemeljen je očitek o zmotni razlagi 6. člena Odloka, kdo je uporabnik storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki vključuje tudi storitev odvajanja odpadnih voda. Po navedeni določbi so uporabniki storitev javne službe, ki jo opravlja tožnik, fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih, gospodarskih in drugih prostorov ter površin oziroma objektov. Že iz jezikovnega pomena te določbe ne izhaja, da lastnik ni uporabnik. Podan bi bil lahko le dvom o tem, ali je v morebitnem primeru, ko nepremičnino uporablja še nekdo drug, k plačilu zavezana le ta oseba ali tudi lastnik. Ta situacija je predmet urejanja v 34. členu, ki le še dodatno potrjuje pravilnost stališča v izpodbijani sodbi. Ker toženec ni trdil, da ni lastnik, so razlogi sodbe o obstoju njegove pasivne legitimacije zadostni.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da ni zavezan k plačilu, ker nepremičnina ni priključena na javno kanalizacijo. Ker predpisi ne dajejo podlage za razlikovanju v položaju uporabnikov, katerih nepremičnine niso priključene na javno kanalizacijo, in tistih, na katerih je odvajanje komunalnih odpadnih voda urejeno na drug način, ni odločilno, da v sodbi ni ugotovitve, ali je toženčeva nepremičnina priključena na javno kanalizacijo.
priznanje pokojninske dobe - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - starostno zavarovanje kmeta
Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032899
ZDR-1 člen 47, 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2, 200, 200/2, 200/3, 200/4.. OZ člen 131, 187.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev osebnostnih pravic - javno opravičilo - sodno varstvo - deliktna odškodninska odgovornost - pisno opozorilo pred odpovedjo
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za (kasnejšo) podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. Zato pisno opozorilo samo po sebi ne pomeni posega v pravice delavca in vsebinsko ni obtožba, zoper katero bi bilo dovoljeno sodno varstvo.
Kadar oškodovanec v sporu zatrjuje kršitev osebnostnih pravic, lahko sodišče v skladu s 187. členom OZ odredi na stroške oškodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. V sodni praksi in teoriji se kot primer drugega ukrepa, s katerim je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino, navaja tudi (javno) opravičilo oškodovalca oškodovancu. Ravno to tožnik od tožene stranke zahteva zaradi posega v njegovo čast in dobro ime.
Zatrjevana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi nezakonitega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in zaradi kršitve osebnostnih pravic ima naravo deliktne odškodninske odgovornosti in ne pogodbene (drugi odstavek 179. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje se napačno sklicuje na dolžnost delodajalca, da varuje dostojanstvo delavca pri delu (47. člen ZDR-1), saj ta obsega primere spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, česar pa tožnik v tem sporu toženi stranki ne očita. Po splošnih pravilih civilnega prava - osnovno pravilo je vsebovano v prvem odstavku 131. člena OZ - mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZZVZZ člen 44a.. ZPP člen 300, 300/1, 300/2.. OZ člen 190, 190/3, 271.
povrnitev stroškov zdravljenja - neupravičena obogatitev - zdravljenje v tujini - donatorski pravni posli
V sodni praksi pritožbenega sodišča je že bilo zavzeto stališče, da zavod ni razbremenjen plačila stroškov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovanca, ki je imel priznano pravico do napotitve na zdravljenje v tujini samo zato, ker je bil strošek predhodno poravnan iz donatorskih sredstev, zbranih v humanitarni namen. Zavod je brez pogojevanja s tem, da bi stroške zdravljenja v tujini predhodno moral plačati sam zavarovanec, zavarovancu dolžan povrniti stroške za pravnomočno priznano pravico do zdravljenja v tujini. Ko je zdravljenje po predhodni napotitvi opravljeno, namreč ni mogoče šteti, da stroški niso nastali, četudi jih ni v naprej plačal zavarovanec, temveč zanj kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je namreč pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Postopek zagovora delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek (pred državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil) niti primerjati s takšnim postopkom.
Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika vodje departmaja. Toženi stranki je pred in po njeni sklenitvi zatrjeval, da ima pridobljeno izobrazbo VII. stopnje (dipl. inženir strojništva) in izobrazbo MBA ter da ima 10 let ustreznih delovnih izkušenj, čeprav to ne drži, s čimer je storil očitano kršitev iz izredne odpovedi.
sodba presenečenja - trditvena in dokazna podlaga - pravna podlaga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je tako sodbo oprlo na trditve pravdnih strank o dejstvih, ki sta jih ti podali tekom postopka in na pravno podlago na katero sta se sklicevali obe pravdni stranki in ne gre za nikakršno odločitev, ki bi bila lahko presenečenje za toženo stranko.
Ne glede na zatrjevanje tožnice in njenega delodajalca, da tožnici zaradi zdravstvenih težav dosedanji delodajalec ne more ponuditi ustreznega dela, to v predmetni zadevi ne more biti pravno relevantno. V postopku ugotavljanja preostale delovne zmožnosti, je bistveno le zdravstveno stanje tožnice in v povezavi s tem njena preostala delovna zmožnost.
OZ člen 107, 111. ZPP člen 458,/ 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe - nezmožnost izpolnitve
Kolikor pritožba meni, da tožeča stranka nekaterih trditev in dokaznih listin, ki jih je podala in predložila tožena stranka, ni prerekala in da bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti kot resnične, pa jih ni, pa takšen pritožbeni očitek pomeni ali očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe ali pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja, oba pritožbena razloga pa sta v sporu majhne vrednosti nedovoljena pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankam prenehalo, ker je tožeča stranka bila prisiljena odstopiti od pogodbe, kar je bistveno v sporni zadevi, zgolj pravna kvalifikacija pa na takšen pravilni zaključek ne vpliva. Sodišče prve stopnje bi moralo zaključiti, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, ker je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja tožena stranka (izsiljevanje) (določba tretjega odstavka 117. člena OZ).