OZ člen 107, 111. ZPP člen 458,/ 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe - nezmožnost izpolnitve
Kolikor pritožba meni, da tožeča stranka nekaterih trditev in dokaznih listin, ki jih je podala in predložila tožena stranka, ni prerekala in da bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti kot resnične, pa jih ni, pa takšen pritožbeni očitek pomeni ali očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe ali pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja, oba pritožbena razloga pa sta v sporu majhne vrednosti nedovoljena pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankam prenehalo, ker je tožeča stranka bila prisiljena odstopiti od pogodbe, kar je bistveno v sporni zadevi, zgolj pravna kvalifikacija pa na takšen pravilni zaključek ne vpliva. Sodišče prve stopnje bi moralo zaključiti, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe, ker je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja tožena stranka (izsiljevanje) (določba tretjega odstavka 117. člena OZ).
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec finančne stroke opravil dodatne izračune in analize v primerjavi z že podanim izvedenskim mnenjem. Zato je upravičen do nagrade za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ki mu jo je sodišče prve stopnje priznalo z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Po ustaljeni sodni praksi se z izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 sicer lahko odpravijo tudi napake v postopku upokojitve, ki izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo, vendar le v 10-ih letih od vročitve odločbe o priznani pravici, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
ZPIZ-2 v 183. členu ureja t. im. nepravo obnovo postopka. Določeno je, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero ji je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, učinkuje pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
Navedeno izredno pravno sredstvo urejeno v ZPIZ-2 omogoča odpravo posledic napak pri odločanju pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj imajo lahko vpliv na višino priznane pravice.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloga, ki je poimenovana "pripombe na izvedensko mnenje" po vsebini ne predstavlja pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče vrednotilo s 225 odvetniškimi točkami. Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Glede na vsebino podane vloge tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno vlogo sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse kar je potrebno da se obravnava, vendar te vloge nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave, oz. ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V pripravljalni vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi, zgolj za krajši dopis, za katerega bi lahko priznali 20 točk skladno s 4. točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife.
ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12, 20.. DZ člen 26.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožnica je imela sklenjeno zakonsko zvezo od 23. 3. 1968 dalje. Ta zakonska zveza je bila razvezana 31. 8. 2017. Šele od tega datuma dalje je bil torej izpolnjen pogoj, da lahko tožnica veljavno sklene novo zakonsko zvezo in enako, da v primeru, če so izpolnjeni vsi pogoji, od tedaj dalje obstaja zunajzakonska skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. S 1. 9. 2017 je začel teči triletni rok določen v 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2, ki pa ni bil izpolnjen, saj je pokojni umrl 28. 1. 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00031634
KZ-1 člen 263, 263/2.. ZPrCP člen 107.. URS člen 29.
preizkus alkoholiziranosti - diskrecijska pravica - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ugotovljeno dejansko stanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
V zvezi z obrazloženim zato ne drži nadaljnja pritožbena navedba češ, da policist D. ne bi storil nobenega nezakonitega ravnanja, če bi odstopil od preizkusa alkoholiziranosti. Res je, da 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPRCP) določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus z napravami za ugotavljanje prisotnosti alkohola, vendar to pomeni le, da ima policist diskrecijsko pravico o tem, ali bo takšno dejanje opravil. V konkretnem primeru pa se je D. za preizkus alkoholiziranosti odločil zato, ker mu je voznik K. povedal, da je pil alkoholne pijače, in je torej obstajal sum, da vozi pod vplivom alkohola. V taki situaciji je zato policist tudi bil dolžan opraviti preizkus, saj bi s tem preprečil nevarnost tako za voznika K., kolikor bi se izkazalo, da vozi pod vplivom alkohola nad dovoljeno količino kot tudi ostale udeležence v cestnem prometu.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona razlaga določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, kot je to zmotno glede na naslove vlog, ki jih je podajala pritožnica v tem postopku, presojalo sodišče v obravnavanem postopku, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo: s pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali z ugovorom zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.
Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporne izjave ni zakonito, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik podal odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 8, 11, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 17, 17/1, 17/1-4.
oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi
Materialni položaj prosilca se presoja preko dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS).
Toženec je bil v delovnem razmerju pri tožnici in temeljna obveznost delodajalca iz delovnega razmerja je zagotavljanje plačila (44. člen ZDR-1) in zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1). Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica je tožencu plačevala plačo v višini 80 % osnove za neopravljene ure dela zaradi pomanjkanja dela. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače.
V prvem odstavku 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Kot to pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje je rok za vložitev pritožbe iztekel 16. 9. 2019. Tožnica pa je pritožbo vložila 25. 9. 2019, torej že po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pritožbo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
storitev odvajanja odpadne komunalne vode - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitev - lastnik - priključitev na javno kanalizacijo - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neutemeljen je očitek o zmotni razlagi 6. člena Odloka, kdo je uporabnik storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki vključuje tudi storitev odvajanja odpadnih voda. Po navedeni določbi so uporabniki storitev javne službe, ki jo opravlja tožnik, fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih, gospodarskih in drugih prostorov ter površin oziroma objektov. Že iz jezikovnega pomena te določbe ne izhaja, da lastnik ni uporabnik. Podan bi bil lahko le dvom o tem, ali je v morebitnem primeru, ko nepremičnino uporablja še nekdo drug, k plačilu zavezana le ta oseba ali tudi lastnik. Ta situacija je predmet urejanja v 34. členu, ki le še dodatno potrjuje pravilnost stališča v izpodbijani sodbi. Ker toženec ni trdil, da ni lastnik, so razlogi sodbe o obstoju njegove pasivne legitimacije zadostni.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da ni zavezan k plačilu, ker nepremičnina ni priključena na javno kanalizacijo. Ker predpisi ne dajejo podlage za razlikovanju v položaju uporabnikov, katerih nepremičnine niso priključene na javno kanalizacijo, in tistih, na katerih je odvajanje komunalnih odpadnih voda urejeno na drug način, ni odločilno, da v sodbi ni ugotovitve, ali je toženčeva nepremičnina priključena na javno kanalizacijo.
III. kategorija invalidnosti - nove pravice na podlagi invalidnosti
Glede na to, da je bil tožnik že uživalec pravic iz invalidskega zavarovanja, saj mu je toženec z odločbo z dne 14. 2. 2012, kot invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, mu je mogoče nove pravice na podlagi ugotovljene spremembe oziroma ugotovljene III. kategorije invalidnosti v novi obliki, skladno z drugim odstavkom 126. člena ZPIZ-2 priznati od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe. To je ob dejstvu, da je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti 13. 12. 2017, od 1. 1. 2018 dalje.
sodba presenečenja - trditvena in dokazna podlaga - pravna podlaga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je tako sodbo oprlo na trditve pravdnih strank o dejstvih, ki sta jih ti podali tekom postopka in na pravno podlago na katero sta se sklicevali obe pravdni stranki in ne gre za nikakršno odločitev, ki bi bila lahko presenečenje za toženo stranko.
priznanje pokojninske dobe - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - starostno zavarovanje kmeta
Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.
ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1.. ZUTD člen 61, 61/1.
nepopolna tožba - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zahtevek, ki ga je postavil tožnik, res ni določno opredeljen, vendar pa pritožba utemeljeno navaja, da to ni razlog za zavrnitev zahtevka, ampak za zavrženje tožbe s takšnim zahtevkom. Vendar lahko sodišče to stori šele po tem, ko po pozivu v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP tožnik tožbe ustrezno ne popravi, da bi bila primerna za obravnavo (četrti odstavek istega člena ZPP). Sodišče prve stopnje tožnika ni pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP.
Če delodajalec za opravljanje enakega dela namesto odpovedanega delavca zaposli drugega novega delavca, ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog.