Toženec je bil v delovnem razmerju pri tožnici in temeljna obveznost delodajalca iz delovnega razmerja je zagotavljanje plačila (44. člen ZDR-1) in zagotavljanje dela (43. člen ZDR-1). Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica je tožencu plačevala plačo v višini 80 % osnove za neopravljene ure dela zaradi pomanjkanja dela. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače.
V prvem odstavku 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Kot to pravilno ugotovlja sodišče prve stopnje je rok za vložitev pritožbe iztekel 16. 9. 2019. Tožnica pa je pritožbo vložila 25. 9. 2019, torej že po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pritožbo utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo.
obseg zapuščine - napotitev na pravdo - določno oblikovan tožbeni zahtevek - vezanost na napotitveni sklep
Med pritožnikom in sodedinjo je nastal spor o velikosti zapuščine in s tem povezane pravice do nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen če predloži listinske dokaze, ki pa jih pritožnik ni predložil.
Na pravdo napotena stranka pri postavitvi tožbenega zahtevka ni vezana na napotitveni sklep, tožbo lahko vloži z drugačnim zahtevkom od tistega, ki je naveden v napotitvenem sklepu.
Po ustaljeni sodni praksi se z izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 sicer lahko odpravijo tudi napake v postopku upokojitve, ki izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo, vendar le v 10-ih letih od vročitve odločbe o priznani pravici, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 295, 295/3, 295/4, 296, 296/4, 297, 297/1, 390, 393. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.
delniška družba - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe
Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).
Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
ZNP člen 35, 37, 118, 118/3. SPZ člen 11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 216.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - sporna višina solastniških deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - obogatitveni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - dednopravni zahtevek - zapuščinska obravnava - domneva o lastniku nepremičnine
Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).
Ne glede na zatrjevanje tožnice in njenega delodajalca, da tožnici zaradi zdravstvenih težav dosedanji delodajalec ne more ponuditi ustreznega dela, to v predmetni zadevi ne more biti pravno relevantno. V postopku ugotavljanja preostale delovne zmožnosti, je bistveno le zdravstveno stanje tožnice in v povezavi s tem njena preostala delovna zmožnost.
storitev odvajanja odpadne komunalne vode - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitev - lastnik - priključitev na javno kanalizacijo - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neutemeljen je očitek o zmotni razlagi 6. člena Odloka, kdo je uporabnik storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki vključuje tudi storitev odvajanja odpadnih voda. Po navedeni določbi so uporabniki storitev javne službe, ki jo opravlja tožnik, fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih, gospodarskih in drugih prostorov ter površin oziroma objektov. Že iz jezikovnega pomena te določbe ne izhaja, da lastnik ni uporabnik. Podan bi bil lahko le dvom o tem, ali je v morebitnem primeru, ko nepremičnino uporablja še nekdo drug, k plačilu zavezana le ta oseba ali tudi lastnik. Ta situacija je predmet urejanja v 34. členu, ki le še dodatno potrjuje pravilnost stališča v izpodbijani sodbi. Ker toženec ni trdil, da ni lastnik, so razlogi sodbe o obstoju njegove pasivne legitimacije zadostni.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da ni zavezan k plačilu, ker nepremičnina ni priključena na javno kanalizacijo. Ker predpisi ne dajejo podlage za razlikovanju v položaju uporabnikov, katerih nepremičnine niso priključene na javno kanalizacijo, in tistih, na katerih je odvajanje komunalnih odpadnih voda urejeno na drug način, ni odločilno, da v sodbi ni ugotovitve, ali je toženčeva nepremičnina priključena na javno kanalizacijo.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj
Tožena stranka tožniku ni vročila pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnika je le odjavila iz zavarovanja, kar pa je v nasprotju s prvim odstavkom 87. člena ZDR-1, ki določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi pisna.
Detektiva sta tožnika videla, da je zapustil dom, nakar sta mu sledila. Dejstvo, da nista predložila materialnih dokazov - npr. fotografije, ne pomeni, da njune ugotovitve niso upoštevne.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu.
Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Izpodbijani sklep se nanaša na povrnitev stroškov oprave rubeža z dne 26. 8. 2019, zaključenega ob 14.30 uri, iz dokazila o plačilu, ki ga je predložil dolžnik, pa izhaja, da je bilo plačilo vneseno dne 26. 8. 2019 ob 15:18:26 uri in izvršeno ob 17:19:20 uri, torej po zaključku rubeža na dolžnikovem naslovu.
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika, ki ga je priglasitvi stroškov izvršitelja z dne 28. 8. 2019 priložil upnik, je razvidno, da je bil rubež dne 26. 8. 2019 opravljen, in sicer je pomočnik izvršitelja ob prisotnosti dolžnika zarubil drsna kovinska vrata obdana z lesom in obračalnik sena. Stroški, nastali v zvezi z opravo upravičenega rubeža, so potrebni za izvršbo, saj v trenutku oprave rubeža upnik še ni bil poplačan, zato je sodišče prve stopnje njihovo povrnitev upniku utemeljeno naložilo dolžniku (38. člen ZIZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031904
OZ člen 299, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a.
uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninska odgovornost zavarovalnice - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek zamude
Tožnik od toženke uveljavlja odškodnino, ker je imel povzročitelj prometne nesreče, v kateri je sam utrpel škodo, pri njej sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Gre za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP. Neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na določbo 943. člena OZ. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.
Za presojo zamude oziroma teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine zahtevane od zavarovalnice je potrebno uporabiti splošne določbe 299. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031656
ZZZDR člen 51, 59, 84. ZPP člen 207.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - višina solastninskega deleža - skupna vlaganja - darilna pogodba - vračanje darila - razveza zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka
Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev. Vložek posebnega premoženja enega zakonca zato vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.
nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina (primerjaj 224. člen ZPP), ki dokazuje pravilnost vročitve (torej dejstvo, da je bil taksni nalog tožencu vročen). Resničnost dejstev, ugotovljenih v potrdilu, bi moral toženec izpodbijati samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost potrdila, ne pa s posplošenim, pavšalnim in povsem neizkazanim zanikanjem prejema sodne pošiljke.