Prav zato, ker je bil revident izvajalec gradbenih del (sam ali s pomočjo podizvajalcev), se ne more braniti, da ni mogel navesti konkretnih dejstev, ki bi ga razbremenili odgovornosti za plačilo pogodbene kazni. Za vsako stanovanje, pri katerem je prišlo do posebnih zahtev končnih kupcev, bi moral navesti, v čem so bile in kako so vplivale na dokončanje stanovanja. Ker tega v tem postopku ni naredil, ne more uspešno uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi imela sodba take pomanjkljivosti (glede opisanih dejstev), da je ni mogoče preizkusiti.
avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja
Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP.
URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico.
ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo med pravdno stranko in sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da je toženka v obravnavani zadevi višja sodnica Višjega sodišča v Mariboru ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
ZIZ člen 35, 166. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnini - območje, na katerem leži nepremičnina
Dolžničina nepremičnina, ki je kot prva navedena v upničinem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Portorož, ki je v skladu s 43. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (v nadaljevanju Zakon o območjih občin) spadala v območje občine Piran oziroma v območje sodnega okraja Piran in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - kazenska prijava zoper sodnika - trajanje postopka - manjše sodišče
V postopku je iz opisanih razlogov do sedaj prišlo do izločitve tolikšnega števila sodnikov, da je - upoštevaje tudi naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile podane kazenske prijave in zahtevana oprava preiskovalnih dejanj; dejstvo, da gre za manjše sodišče; in nesorazmerno podaljševanje časa trajanja postopka - lahko podan dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 36, 40, 41, 43, 45, 45/2, 53. ZNP člen 19, 19/1. ZPP člen 214, 344.
priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku
43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam.
V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.
Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti izvršljiva. Ta riziko je nase prevzel predlagatelj sam, saj je zahteval zgolj razglasitev izvršljivosti instančne odločbe, ne pa tudi prvostopenjske odločbe.
Iz stroškovnega dela odločbe, katere izvršljivost je bila razglašena, pa samo po sebi ne izhaja očitno nasprotje z javnim redom (to je neskladnost s tako imenovanim mednarodnim javnim redom, ki sestoji iz tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve).
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pravni osebi - vročanje v poštni predal na pošti - vročanje na naslov iz sodnega registra - predhodni postopek zaradi insolventnosti
Obstoj poštnega predala ne izključuje pravilnosti vročanja na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v sodni register.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002785
ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1, 442/10. OZ člen 364, 369.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost poslovodje odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - terjatev pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - javno naročilo - naročniki - odgovornost odgovorne osebe - sistemska razlagalna metoda
V času storitve prekrška je veljavni ZJN-2 v določbi drugega odstavka 109. člena določal, da se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba naročnika. Z besedno zvezo „odgovorna oseba naročnika“, ki je zakonski znak prekrška, so tako že po jezikovni razlagi zajete odgovorne osebe vseh naročnikov. Naročnik je skupni izraz za vse pravne subjekte, ki se morajo ravnati po ZJN-2, kadar naročajo blago ali storitve. Zato ni potrebno v prekrškovni določbi drugega odstavka 109. člena ponavljati, oziroma iz prvega odstavka 3. člena prepisovati, posameznih naročnikov, v katerih delujejo odgovorne osebe.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mnenje kliničnega psihologa še zvišuje doslej ugotovljeno verjetnost, da bi obdolženec na prostosti lahko takšna dejanja, kakršna se mu očitajo, ponovil.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženec je državljan Republike Slovenije in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar pa je večkrat dalj časa bival na Kubi, kjer ima partnerko in otroka (torej družino) ter v lasti nepremičnine. Navedene okoliščine po oceni sodišča kažejo na nevarnost, da bi ozemlje Slovenije zapustil, se odselil na Kubo in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Obtoženkina predkaznovanost, okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, dejstvo da je brez premoženja, brez zaposlitve, brez denarnega nadomestila ali denarne pomoči in da je še vedno odvisnica od prepovedanih drog, izkazujejo obtoženkino ponovitveno nevarnost. Dejstvo, da je bila obtoženka v času od leta 2002 do 2014 že devetkrat pravnomočno obsojena, med drugim tudi zaradi istovrstnih premoženjskih deliktov, zaradi katerih so ji bile samo v letu 2014 izrečene štiri pogojne obsodbe, ki niso dosegle preventivnega namena, saj je s kaznivimi dejanji nadaljevala tudi v letu 2015, pri čemer je bila v svojem kriminalnem početju zelo vztrajna, pa je ključno tudi pri presoji sorazmernosti tega omejevalnega ukrepa.
Tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj najemnika v poslovni objekt najemodajalca, ki temelji na pogodbeni podlagi, po vsebini ni enak zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve najemodajalca. Pri zahtevku, ki temelji na neupravičeni obogatitvi, je namreč potrebno upoštevati tudi koristnost vlaganj za najemodajalca.
TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002776
URS člen 8. OZ člen 3, 677, 688, 688/1. Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (Konvencija CMR) člen 1, 13.
dopuščena revizija - prevozna pogodba - mednarodni cestni prevoz - prevoznina - plačnik prevoznine - tovorni list CMR - izpolnitev tovornega lista - splošni pogoji - splošni pogoji poslovanjA v mednarodnem cestnem tovornem prometu
Skladno s točko 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu je pošiljatelj solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza tudi v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena.
pogodbena odškodninska odgovornost - navadna škoda - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ni sicer sporno, da se je (tožnica) s pogodbo zavezala plačati dogovorjeno ceno, vendar pa v zvezi s tem ni mogoč avtomatičen zaključek, da višina cene ni bila dogovorjena glede na druge pogodbene pogoje. Če višja cena ni bila posledica (zgolj) konkurenčne ponudbe toženke, temveč (tudi) pričakovanja ekskluzivne dobave, potem je tožnici nastala škoda, ker je morala plačati višjo ceno kljub temu, da so bila krmilja dobavljena tudi tretjim osebam. V takem primeru bi obstajala adekvatna vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in vtoževano škodo, saj se je toženka zavezala spoštovati določbo o izključni dobavi prav v zameno za višje plačilo. Ni namreč odločilno, kot navajata sodišči nižjih stopenj, da bi tožnica plačala dogovorjeno ceno tudi v primeru toženkinega spoštovanja določbe o ekskluzivi; odločilno je, da se tožnica očitno ne bi zavezala plačati take cene v primeru toženkinega nespoštovanja omenjene določbe. Kakšen je bil resnični poslovni namen pogodbenih strank, pa je stvar ugotavljanja dejanskega stanja, ki je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno.
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 67/3, 117, 117/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena del
V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.
Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, čeprav do tega dne prvi obrok zavarovalne premije še ni bil plačan.
dopuščena revizija - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost za napake - napake gradbe - solidnost gradbe - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca - rok za uveljavitev pravic - notifikacija - začetek teka roka
Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant.
Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.
Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti.
Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.
Vzrok za lom stekla ni odločilno dejstvo. Šele ob lomu se je namreč pokazala skrita napaka stekla: neustrezna fragmentacija.
Prva toženka odgovarja za napake v materialu, ki so ob (drugem) lomu preprečile fragmentacijo stekla, torej za nekakovosten material. Lomljenje stekla kot tako (torej možnost loma) je sicer morda pričakovano, vendar pa to ne pomeni, da je bilo z opravljenim delom vse v redu, če steklo ni imelo pričakovanih in obljubljenih lastnosti.
Dejstvo, da so dela potekala brez gradbenega dovoljenja, ima lahko posledice na drugih področjih, vendar pa izvajalca ne odveže odgovornosti za kvalitetno opravljeno delo, še zlasti, če je delal po lastnem projektu in vseskozi zatrjeval, da ima vgrajeno steklo ustrezne lastnosti.