Podan je obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Zaradi obnovitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožnica, se obnova upravnega postopka lahko predlaga le, če v končanem prejšnjem postopku stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Tožnici, tudi ob upoštevanju njene izobrazbe (štirje razredi osnovne šole) ni mogoče očitati, da bi ob primerni skrbnosti že v prejšnjem upravnem postopku lahko ugotovila ali so v podatkih o plačah in nadomestilih, ki jih je prejela od tožene stranke, zajete tudi nadure. Pri presoji krivde za nenavajanje dejstev, ki stranki niso bila znana, je potrebno izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka ta dejstva lahko ugotovila in pridobila ustrezne dokaze.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 286, 337, 337, 337/1, 372.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminatorno obravnavanje - bolniška odsotnost - delovni spor - preiskovalno načelo - pritožbena novota
Določba prvega odstavka 34. ZDSS-1 ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganja svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama.
odmera pokojnine - izredno pravno sredstvo - odločba ustavnega sodišča
Naknadna določitev posebnih izrednih pravnih sredstev za odpravo nezakonitih pravnomočnih odločb pomeni poseg v institut pravnomočnosti, katerega namen je zagotoviti stabilnost in nespremenljivost pravnih razmerij. Ustava v 158. členu dopušča poseg v pravnomočne odločbe, če primere in postopek za odločanje o takšnih posegih določa zakon, vendar je potrebno pri tem upoštevati določbo 155. člena ustave (prepoved retroaktivne veljave aktov) in določbe 2. člena ustave (načela pravne države). V okviru navedenih ustavnih določb zakon lahko naknadno predvidi poseg v pravnomočno odločbo le izjemoma in ob posebej opravičenih razlogih.
V primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele, ko se delodajalec seznani s potekom dogodka, na podlagi katerega lahko ugotovi obstoj vseh znakov kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da lahko delodajalec tudi na zagovoru ugotovi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je od okoliščin konkretnega primera odvisna presoja, kdaj je ugotovil ta razlog.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpovedni rok - sporazumno prenehanje delovnega razmerja
V odpovednem roku tako delavec kot delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma z njenim prenehanjem iz kakšnega drugega zakonitega razloga.
Delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi. Tudi sodišče ne sme preseči tega opisa. Izven opisa naklepnih ravnanj tožena stranka tožnici ne očita (tudi) nepravilnosti, ki se nanašajo na nevestno oziroma malomarno delo, ali nepravilnosti v krivdni obliki (hujše) malomarnosti, ki bi jo izrecno opredelila, ali bi dovolj jasno izhajala iz opisa očitanih dejanj oziroma nepravilnosti v izredni odpovedi. Edini okvir in bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici je torej le v očitku naklepnih ravnanj z opisom, ki se nanaša na znake (kaznivih dejanj) poneverbe in neupravičene uporabe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ne zamude pri odvodu gotovine za pologe ter zamuda pri evidentiranju nakazil gotovine. Zato sta nižji sodišči s presojo, da je tožnici mogoče očitati tudi kršitve nevestnega dela, ki ga v dejanskem opisu očitanih kršitev v izredni odpovedi ni, presegli okvir izredne odpovedi in v tem delu zmotno uporabili materialno pravo. Na ta način sta v sodnem postopku dopolnjevali razloge izredne odpovedi in ugotavljali kršitve in krivdno obliko kršitev, ki ju v odpovedi ni oziroma jo sama odpoved celo izrecno izključuje.
javni zavod - razrešitev direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojni organ - postopek
Ne Zakon o zavodih ne Statut zavoda (81. člen Statuta) ne določata „zakonitega predlagatelja“, ki bi edini lahko predlagal razrešitev direktorja. Odločitev o tem je avtonomna pristojnost Sveta zavoda, ki jo lahko sprejme tudi brez posebnega predloga. Kdo pa da pobudo za to, ne vpliva na zakonitost odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna prepoved opravljanja dela - predlog za izdajo začasne odredbe - neupravičen izostanek z dela
Dejanske ugotovitve sodišča so jasne. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi (prvič) izredno odpovedana 28. 8. 2012, tožnik je v skladu s 85. členom ZDR predlagal izdajo začasne odredbe in na tej podlagi je bilo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi prve odpovedi, podaljšano do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu - torej do 23. 10. 2012. Do tega dne je bil tako tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, vendar pa je še vedno veljal sklep tožene stranke o prepovedi opravljanja dela. Tožena stranka ne more tožniku očitati neupravičenega izostanka z dela, če mu ga istočasno prepoveduje opravljati.
pravica iz invalidskega zavarovanja - prenehanje pravice - pravnomočna odločba - vezanost na pravnomočno odločbo - ne bis in idem
Ker je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo tožene stranke.
nesreča pri delu - odškodnina za nesrečo pri delu - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
Prva toženka ni dokazala niti tega, da bi škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, sicer pa nepričakovanosti dejanja ali neizogibljivosti posledic sploh ne utemeljuje.
boniteta - pokojninska osnova - prejemek iz zaposlitve
Ker boniteta v obliki uporabe službenega vozila ni prejemek, ki bi bil določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, bi glede na navedeno lahko bila sestavni del plačila, če bi bilo tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi iz tožničine pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da je sporna boniteta sestavni del plačila za delo. Zato je presoja, da to ni prejemek, ki bi se moral všteti v pokojninsko osnovo, pravilna.
Stališče nižjih sodišč, da lahko v obnovitvenem postopku odločata samo v časovnih okvirih prejšnje odločitve, je zmotno. Zlasti še, ker je sodišče prve stopnje zavrnilni del izreka omejilo z datumom zaključka glavne obravnave, kar pomeni, da ta časovna omejitev ni imela materialnopravne podlage, pač pa je bila procesne narave. Datum, ki je bil v prejšnjem postopku postavljen le zaradi zaključka glavne obravnave, je odpadel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - opravičljiva zmota
Ob ugotovitvah, da je za podpis sporne pogodbe tožnico formalno pooblastila takratna direktorica, da je bila tožnici sporna pogodba v podpis posredovana s strani pravne službe tožene stranke in da je tožnica, ki se sicer ni ukvarjala s pravnimi vprašanji pri toženi stranki, pred podpisom še dodatno preverjala pri odvetnici tožene stranke, ali naj bi bila za tak podpis pogodbe pristojna ter dobila pritrdilno mnenje, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožnica sporno pogodbo o zaposlitvi z A. A. za čas po izteku njenega mandata podpisala v opravičljivi zmoti, ko je štela, da je za podpis take pogodbe pooblaščena.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Procesna posledica nenavedbe spornega predmeta je nedovoljenost revizije, saj ni izkazano, da je presežen revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Toženci te pomanjkljivosti niso mogli sanirati z navedbo v reviziji, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 262.500,00 EUR.
Predlagatelj se pretežno ukvarja z dejanskimi vprašanji. V svojem predlogu niti ne ponudi nobenega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi sodišče dopustilo revizijo. Tak predlog je nepopoln, saj ne vsebuje obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007629
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – poslovna goljufija
Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mož uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dolžnik oziroma toženec je mož uslužbenke Okrajnega sodišča v A., ki na tem sodišču opravlja dela in naloge sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo ženo, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - oškodovanec kot tožilec - razlogi o odločilnih dejstvih
Oškodovanec kot tožilec je podal dve kazenski ovadbi za isti historični dogodek, torej za eno kaznivo dejanje in ne za dve. Zato zavrženje druge kazenske ovadbe za isto kaznivo dejanje, o katerem je bilo v času zavrženja te ovadbe že prvič razsojeno, na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v ničemer ne vpliva.
objava popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Revidentkine trditve o nepopolnem navajanju razlogov za razrešitev A. A. ne pomenijo prizadetosti njene pravice ali interesa v smislu 26. člena ZMed, saj glede na razsodbo Vrhovnega sodišča, da je bila sporna razrešitev nezakonita, takšnemu zavzemanju jemlje pravno relevantnost.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.