kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška
Lastnikom objekta z odločbo gradbene inšpektorice ni bil naložen rok za zaključek sanacije, pač pa je gradbena inšpektorica s predmetno odločbo odredila le rok, v katerem morajo lastniki nevarnega objekta začeti s sanacijo objekta.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007646
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 69, 69/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka je obvezna vselej, ko narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pojem varnosti ljudi se v ustaljeni ustavno sodni praksi razlaga širše, tako da se ne nanaša samo na neposredno ogrožanje življenja in telesa posameznika, ampak je varnost ljudi lahko ogrožena tudi z napadom na druge objekte kazenskopravnega varstva.
SPZ člen 88, 223. ZPP člen 14, 367.a. KZ-1 člen 310.
predlog za dopustitev revizije - nujna pot - samovolja - škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017926
OZ člen 134, 352, 365. ZPP člen 181. URS člen 15, 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - zastaranje odškodninske terjatve - objava na medmrežju - spletni dnevnik (blog) - pravica do svobode izražanja - razžalitev
Četudi je medmrežje jemati kot del modernega odprtega dialoga, po prepričanju Vrhovnega sodišča zapis prvega toženca ni bil namenjen obveščanju javnosti ali iskanju resnice, temveč izključno osebni diskvalifikaciji tožnice, ki se izraža v potvarjanju dejstev in ima za namen zgražanje in sramotenje z vidika splošno prejetega družbenega konsenza, da se odkrito in pogosto spolno udejstvovanje za mlado žensko ne spodobi (še posebej, če je namenjeno drugim ciljem kot reprodukciji).
Ko je spremenilo pravno kvalifikacijo dejanja v kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1, bi moralo sodišče druge stopnje obsojencu omogočiti, da v postopku uveljavlja obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1, ki izključujejo protipravnost. Sodišče namreč v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali je ob pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1 izključena protipravnost, vendar le, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin. Ker obsojencu uveljavljanje navedenih okoliščin ni bilo omogočeno, je sodišče druge stopnje kršilo obsojenčevo pravico do obrambe iz 29. člena URS.
predlog za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - kapitalizirane obresti - pobotni ugovor - zavrženje predloge za dopustitev revizije
Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti za presojo dovoljenosti revizije, pa čeprav je njihovo plačilo v izreku sodbe izraženo v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo.
OZ člen 360. URS člen 155, 156. ZUstS člen 23. ZS člen 109. ZPŠOIRSP člen 12, 28.
zastaranje odškodninske terjatve - izbris iz registra stalnega prebivalstva - zadržanje zastaranja - retroaktivnost - pravica do popolne odškodnine - zahteva za presojo ustavnosti
1. Po novi presoji revizijskega sodišča je bilo zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zadržano do izdaje dopolnilnih odločb MNZ.
2. Ker revizijsko sodišče meni, da je določba 12. člena ZPŠOIRSP protiustavna, to določbo pa bo treba v nadaljevanju te pravde uporabiti, je sprožilo postopek po 156. členu Ustave.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Zgolj splošne navedbe, s katerimi sta prekrškovni organ in sodišče izvedbo predlaganih dokazov zavrnila, ne dosegajo ustavnega standarda poštenega postopka in pomenijo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Dejstva, katera je storilka želela dokazovati, bi bila, če bi se izkazala za resnična, zmožna njeno odgovornost za prekršek ovreči.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - oškodovanec kot tožilec - razlogi o odločilnih dejstvih
Oškodovanec kot tožilec je podal dve kazenski ovadbi za isti historični dogodek, torej za eno kaznivo dejanje in ne za dve. Zato zavrženje druge kazenske ovadbe za isto kaznivo dejanje, o katerem je bilo v času zavrženja te ovadbe že prvič razsojeno, na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v ničemer ne vpliva.
objava popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Revidentkine trditve o nepopolnem navajanju razlogov za razrešitev A. A. ne pomenijo prizadetosti njene pravice ali interesa v smislu 26. člena ZMed, saj glede na razsodbo Vrhovnega sodišča, da je bila sporna razrešitev nezakonita, takšnemu zavzemanju jemlje pravno relevantnost.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.
dopuščena revizija - dokazovanje - načelo proste dokazne ocene - metodološki napotek proste dokazne ocene - pravila o dokaznem bremenu
Pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (pravila o dokaznem bremenu), ne konkurirajo prosti dokazni oceni. Zato prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Prvostopenjsko sodišče samo s tem, ko je, po izvedenem celotnem postopku dokazovanja, pripisalo „večji“ pomen listinskim dokazom (računom) in nekatere priče ocenilo za pristranske zaradi sorodstvenega razmerja s pravdno stranko, ni ravnalo v nasprotju z metodološkim napotkom proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mož uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dolžnik oziroma toženec je mož uslužbenke Okrajnega sodišča v A., ki na tem sodišču opravlja dela in naloge sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo ženo, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007629
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – poslovna goljufija
Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Procesna posledica nenavedbe spornega predmeta je nedovoljenost revizije, saj ni izkazano, da je presežen revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Toženci te pomanjkljivosti niso mogli sanirati z navedbo v reviziji, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 262.500,00 EUR.
Predlagatelj se pretežno ukvarja z dejanskimi vprašanji. V svojem predlogu niti ne ponudi nobenega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi sodišče dopustilo revizijo. Tak predlog je nepopoln, saj ne vsebuje obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - namen začasne odredbe - varovanje (ne)obstoječega stanja - težko popravljiva škoda
Namen zavarovalnih začasnih odredb je zavarovati možnost kasnejše izvršbe, namen regulacijskih začasnih odredb pa je v varstvu stanja ali pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tako v teoriji kot v upravnosodni praksi ni sporno, da je mogoče izdati začasno odredbo tudi z vsebino, ki se pokriva z vsebino tožbenega zahtevka, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se z izdajo začasne odredbe zavaruje obstoječe stanje pred škodo, ki bi tožniku nastala zaradi izvršitve s tožbo izpodbijanega akta.
Tožnica s predlagano začasno odredbo ne varuje svojega pravnega položaja, saj uveljavljanega statusa (pred izdajo izpodbijane odločbe) nima priznanega.