Obravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost, saj gre za upravno zadevo. Pravilna materialnopravna podlaga obravnavane zadeve niso določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, ampak določbe ZDavP-2 o vračilu davka (od 97. do 100. člena). O naravi takšne zadeve je Vrhovno sodišče že večkrat povedala, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da je dolžnikov dolžnik terjatev za vračilo davka s cesijo odstopil tožniku, ne spremeni narave upravnopravne zadeve.
Pravilno pravno podlago v obravnavanem primeru ne predstavlja 155. člen ZDavP-2, saj ne gre za situacijo, ko bi bil postopek davčne izvršbe ustavljen, ker je bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da sklep o rubežu terjatve s 8. 3. 2010 in sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva s 7. 4. 2010 nikoli nista bila odpravljena. Za vmesno obdobje je bila odpravljena zgolj odločba z 19. 3. 2010, s katero je davčni organ dolžnikovemu dolžniku – družbi G. d. d., naložil plačilo spornega zneska, ker le-ta ni prostovoljno izpolnil predhodnega sklepa o rubežu terjatve. V obravnavanem primeru je tako potrebno uporabiti 97. člen ZDavP-2, v skladu s tretjim odstavkom te določbe pa davčni organ v obdobju od odprave in do izdaje nove odločbe ni dolžan vrniti že plačanega oziroma izterjanega davka. Davek mora vrniti šele, ko izda novo odločbo, s katero ugotovi, da je davčna obveznost manjša ali je ni, davek pa je bil na podlagi predhodne odločbe, ki je bila odpravljena, že plačan. V obravnavnem primeru pa je bilo z novo odločbo ... s 15. 2. 2011, ki je postala tudi dokončna in pravnomočna, ponovno odločeno, da je dolžnikov dolžnik dolžan plačati enak znesek kot v odpravljeni odločbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007628
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče lahko v kazenskem postopku ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti obdolženca, od izvedenca psihiatra oziroma psihologa pa ni mogoče pričakovati odgovora, ali je obsojenec na splošno po svoji osebnostni strukturi sposoben oziroma absolutno nesposoben storiti kaznivo dejanje, ki se mu očita.
Sodišče je v sklepu o podaljšanju pripora poleg teže kaznivega dejanja (obdolženec je utemeljeno sumljiv, da je pod sedežem motornega kolesa hranil in prevažal zavoj, v katerem je bilo kar 994,33 g heroina), načina storitve in okoliščin, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, upoštevalo zlasti, da je obdolženec pri izvršitvi kaznivega dejanja pokazal precejšnjo mero vztrajnosti, saj so ga policisti le s težavo obvladali, poleg tega pa je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, zoper njega pa je v teku tudi drug kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.
ZKP člen 149a, 149a/6, 149a/9, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – prikrit preiskovalni ukrep – tajno opazovanje – ustno dovoljenje - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - dokaz - pravica do učinkovite obrambe - zaslišanje obremenilne priče - dokaz iz drugega kazenskega postopka
Sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, kar med drugim pomeni, da lahko odločilna dejstva ugotavlja tudi s sklepanjem iz znanih dejstev na neznana, tj. sklepanje, da obstoj enega ali več neposredno ugotovljenih (pomembnih) dejstev logično in izkustveno pomeni tudi obstoj odločilnih dejstev.
Sodba se lahko opre na zagovor, ki ga je v drugem postopku podala oseba, ki je nato na glavni obravnavi zaslišana kot priča, če ji je ta predočen in priča potrdi, da je podala takšen zagovor. V takem primeru ne gre za kršitev pravice do kontradiktornosti, saj je dokaz iz drugega postopka na ta način izveden in je obrambi omogočena tako seznanitev z obremenilno izjavo, kot tudi soočenje z avtorjem obremenilne izjave.
res iudicata - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tožbeni zahtevek - identiteta tožbenega zahtevka - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija
Ni podana objektivna identiteta tožbenih zahtevkov iz predhodno pravnomočno končane pravde in obravnavane zadeve. Pri obeh zahtevkih je namreč različen že sam tožbeni predlog. Sodišče je v predhodni zadevi o ugovoru ničnosti odločilo zgolj kot o predhodnem vprašanju (vmesni ugotovitveni zahtevek ni bil postavljen), zato ima pravni učinek samo v tej pravdi (drugi odstavek 13. člena ZPP). O vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - povrnitev škode - plačilo rente - seštevek vrednosti tožbenih zahtevkov - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena po zakonu (drugi odstavek 367. člena ZPP) in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ZPP člen 319, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/5.
predlog za dopustitev revizije - pravnomočnost - res iudicata - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 77. ZPP člen 80, 80/1, 137, 137/1. ZFPPIPP člen 133, 245, 245/2, 251.
zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja - naslov stečajnega upravitelja, določen v registru
Od trenutka, ko se nad osebo začne stečajni postopek, s čimer pooblastilo za zastopanje preide na stečajnega upravitelja, je treba pisanja za stečajnega dolžnika vročati stečajnemu upravitelju.
Zasebni tožilec ni dolžan vedeti ob naznanitvi kaznivega dejanja, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti oziroma ali je potrebno podati predlog za kazenski pregon. Po določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP se v primeru, ko oškodovanec poda kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, štejeta ovadba ali predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če sta podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec do sedaj sicer še ni bil obsojen za kaznivo dejanje, vendar predkaznovanost ni nujen pogoj za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti.
dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satira
Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.
Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.
ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje prič - izvedena priča - izvedenec - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - odgovornost delodajalca - padec na poledenelih stopnicah - vzročna zveza - škoda - razmerje med več vzroki - deljena vzročnost - osebne lastnosti oškodovanca
Odločilno in sporno dejansko stanje sodišče ugotavlja z izvajanjem dokazov. Na odločilno vprašanje se veže tudi presoja primernosti tožnikovega dokaznega predloga. Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala. To velja tudi za t. i. izvedene priče, ki so zaradi strokovnega znanja, ki ga imajo, le v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Priče, kljub temu, da morda katera potrebno strokovno znanje ima, ne smejo prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, ki jih potrebuje. To mu posredujejo izvedenci.
Če tožnikovo sedanje stanje ni v celoti posledica škodnega dogodka, pač pa so k njem prispevale naknadne, zunanje okoliščine, te opravičujejo uporabo deljene vzročnosti.
mediji - fotografija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - relativno javna osebnost - kritika političnega delovanja - javna razprava - primerjava družinskih fotografij - vmesna sodba
Glede tožnice kot zgolj relativne osebe iz javnega življenja naslov in tekst nad fotografijama pri bralcu ne omejujeta asociacij na politično delovanje njenega moža, temveč mu puščata pojmovno odprt miselni tok, ki pa ga ravno fotografiji z načinom objave usmerjata v primerjavo fotografiranih družin in posameznih družinskih članov, ne pa morebiti v primerjavo političnega lobiranja tožničinega moža in Goebbelsa. S tako obliko izražanja je tožena stranka nedopustno posegla v osebnostne pravice toženke.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti člen 12, 12/3, 12/6, 220, 220/2-b, 239, 239/1-2. Uredba Komisije (ESG) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 10, 10/3. ZUP člen 189. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov
Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.
V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih predpisih carinski organ, ki je izdal ZTI, ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval revident, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - slabovidnost
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi tudi oseba, ki je postala slabovidna šele kot uživalka pokojnine.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanja ali delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti, pripada odpravnina po kolektivni pogodbi, kjer je odpravnina ugodneje urejena le za trajno presežne delavce in delavce ob upokojitvi.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta določbo prvega odstavka 405. člena ZPIZ-1 tolmačili tako, da je celotno dodano dobo posameznega zavarovanca, ki pravico do starostne pokojnine uveljavlja v letu 2012, potrebno upoštevati tako, da se preračuna ob upoštevanju načela, da se 12 mesecev dodane dobe šteje za 11 mesecev. Te določbe ni možno tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnik, torej, da se ta preračun upošteva samo za celo leto dodane dobe, ne pa tudi za tisti del dodane dobe, ki presega 12 mesecev.