CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017904
ZPP člen 3, 3/3, 166, 166/1, 214, 214/1, 316, 337, 337/1, 350, 350/2, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 20, 32, 59. OZ člen 52, 58, 190, 438, 442. ZOR člen 63, 73, 210. SPZ člen 40. ZTLR člen 20, 33.
revizija zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske zveze - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pravni posel - verzija - neupravičena pridobitev - preskakovanje pravnih sredstev - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - kogentne zakonske določbe - prepoved razpolaganja strank - zavrženje revizije
Sporno stanovanje zaradi obstoja zakonskega zadržka za veljavno zunajzakonsko zvezo (12. člen v zvezi s 20. členom in 32. členom ZZZDR) ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
V obravnavanem primeru sodišče ne more izdati sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Toženec namreč v konkretnih okoliščinah tožnici iz naslova skupnega premoženja ne more priznati solastninske pravice, ker gre za nasprotovanje navedenim kogentnim določbam ZZZDR. Enaka omejitev pa velja tudi za priznanje dejstev po prvem odstavku 214. člena ZPP, pri uporabi katerega mora sodišče prav tako paziti, da ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP).
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost pripora – izločitev sodnika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da je določen sodnik v obravnavani zadevi zoper obdolženca izdal sklep o opravi preiskave, ni ovira, da isti sodnik ne bi smel sodelovati kot član izvenobravnavnega senata, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora.
URS člen 125. ZDen člen 44, 44/1, 85, 93, 94. ZS člen 3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 3, 4, 5.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
Pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja. To pa ne pomeni le tega, da odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, temveč tudi da vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja.
res iudicata - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tožbeni zahtevek - identiteta tožbenega zahtevka - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija
Ni podana objektivna identiteta tožbenih zahtevkov iz predhodno pravnomočno končane pravde in obravnavane zadeve. Pri obeh zahtevkih je namreč različen že sam tožbeni predlog. Sodišče je v predhodni zadevi o ugovoru ničnosti odločilo zgolj kot o predhodnem vprašanju (vmesni ugotovitveni zahtevek ni bil postavljen), zato ima pravni učinek samo v tej pravdi (drugi odstavek 13. člena ZPP). O vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZKP člen 149a, 149a/6, 149a/9, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – prikrit preiskovalni ukrep – tajno opazovanje – ustno dovoljenje - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - dokaz - pravica do učinkovite obrambe - zaslišanje obremenilne priče - dokaz iz drugega kazenskega postopka
Sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, kar med drugim pomeni, da lahko odločilna dejstva ugotavlja tudi s sklepanjem iz znanih dejstev na neznana, tj. sklepanje, da obstoj enega ali več neposredno ugotovljenih (pomembnih) dejstev logično in izkustveno pomeni tudi obstoj odločilnih dejstev.
Sodba se lahko opre na zagovor, ki ga je v drugem postopku podala oseba, ki je nato na glavni obravnavi zaslišana kot priča, če ji je ta predočen in priča potrdi, da je podala takšen zagovor. V takem primeru ne gre za kršitev pravice do kontradiktornosti, saj je dokaz iz drugega postopka na ta način izveden in je obrambi omogočena tako seznanitev z obremenilno izjavo, kot tudi soočenje z avtorjem obremenilne izjave.
Sodišče je v sklepu o podaljšanju pripora poleg teže kaznivega dejanja (obdolženec je utemeljeno sumljiv, da je pod sedežem motornega kolesa hranil in prevažal zavoj, v katerem je bilo kar 994,33 g heroina), načina storitve in okoliščin, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, upoštevalo zlasti, da je obdolženec pri izvršitvi kaznivega dejanja pokazal precejšnjo mero vztrajnosti, saj so ga policisti le s težavo obvladali, poleg tega pa je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, zoper njega pa je v teku tudi drug kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.
ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje prič - izvedena priča - izvedenec - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - odgovornost delodajalca - padec na poledenelih stopnicah - vzročna zveza - škoda - razmerje med več vzroki - deljena vzročnost - osebne lastnosti oškodovanca
Odločilno in sporno dejansko stanje sodišče ugotavlja z izvajanjem dokazov. Na odločilno vprašanje se veže tudi presoja primernosti tožnikovega dokaznega predloga. Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala. To velja tudi za t. i. izvedene priče, ki so zaradi strokovnega znanja, ki ga imajo, le v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Priče, kljub temu, da morda katera potrebno strokovno znanje ima, ne smejo prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, ki jih potrebuje. To mu posredujejo izvedenci.
Če tožnikovo sedanje stanje ni v celoti posledica škodnega dogodka, pač pa so k njem prispevale naknadne, zunanje okoliščine, te opravičujejo uporabo deljene vzročnosti.
mediji - fotografija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - relativno javna osebnost - kritika političnega delovanja - javna razprava - primerjava družinskih fotografij - vmesna sodba
Glede tožnice kot zgolj relativne osebe iz javnega življenja naslov in tekst nad fotografijama pri bralcu ne omejujeta asociacij na politično delovanje njenega moža, temveč mu puščata pojmovno odprt miselni tok, ki pa ga ravno fotografiji z načinom objave usmerjata v primerjavo fotografiranih družin in posameznih družinskih članov, ne pa morebiti v primerjavo političnega lobiranja tožničinega moža in Goebbelsa. S tako obliko izražanja je tožena stranka nedopustno posegla v osebnostne pravice toženke.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec do sedaj sicer še ni bil obsojen za kaznivo dejanje, vendar predkaznovanost ni nujen pogoj za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti.
dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satira
Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.
Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - povrnitev škode - plačilo rente - seštevek vrednosti tožbenih zahtevkov - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena po zakonu (drugi odstavek 367. člena ZPP) in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ZPP člen 319, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/5.
predlog za dopustitev revizije - pravnomočnost - res iudicata - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 77. ZPP člen 80, 80/1, 137, 137/1. ZFPPIPP člen 133, 245, 245/2, 251.
zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja - naslov stečajnega upravitelja, določen v registru
Od trenutka, ko se nad osebo začne stečajni postopek, s čimer pooblastilo za zastopanje preide na stečajnega upravitelja, je treba pisanja za stečajnega dolžnika vročati stečajnemu upravitelju.
Zasebni tožilec ni dolžan vedeti ob naznanitvi kaznivega dejanja, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti oziroma ali je potrebno podati predlog za kazenski pregon. Po določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP se v primeru, ko oškodovanec poda kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, štejeta ovadba ali predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če sta podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti člen 12, 12/3, 12/6, 220, 220/2-b, 239, 239/1-2. Uredba Komisije (ESG) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 10, 10/3. ZUP člen 189. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov
Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.
V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih predpisih carinski organ, ki je izdal ZTI, ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval revident, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo zaradi zagotovitve pravne varnosti odločati Vrhovno sodišče. Tudi neenotnost sodne prakse višjega sodišča ni izkazana.
Vprašanje, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo pri razlagi sporne pogodbe, je pravno vprašanje. Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil
. Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila, to pa lahko doseže le z ustreznimi trditvami, s katerimi zaseje dvom v jasnost pogodbenih določil.
Vrednost spora ne doseže 40.000 EUR, spor pa je sicer individualni delovni spor (ker gre prvenstveno za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja) in ne socialni spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, zaradi česar revizija ni dovoljena niti na tej podlagi. Zavrnjen je bil tudi tožnikov predlog za dopustitev revizije.