solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe nepremičnine
1. Pravna podlaga je določilo 219. čl. tedaj veljavnega ZOR (enako 196. člen sedaj veljavnega OZ), ki določa, da če nekdo tujo stvar uporabi v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine in tudi, če te pravice nima, zahteva od njega, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Tožnik je trdil med postopkom, da ga je toženec neupravičeno izključil iz uporabe solastnih nepremičnin. Od spora dalje so nepremičnine predstavljale za toženca tujo stvar v obsegu tožnikovega solastnega deleža. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali toženec tožnika od avgusta 2003 dalje v celoti izključil iz uporabe in posesti solastnih nepremičnin. Če bi se te navedbe izkazale za resnične, je toženec s tem kršil tožnikovo pravico do uporabe nepremičnin v sorazmerju z njegovim solastninskim deležem, zato bi moral tožniku plačati ustrezno odmeno od uporabe tuje stvari.
2. Vse, kar je toženec nudil tožniku, je bil izraz gostoljubja, prostovoljno brez namena, da tožnika zadolži. Zato dejstvo, da je tožnik pri tožencu tudi prespal in jedel, ne pomeni uporabe tuje stvari (toženčevega stanovanja) in prikrajšanja na strani tožnika ter okoriščanja na strani toženca, kot skuša prikazati pritožba.
URS člen 153, 153. ZKZ člen 1, 1/1, 19, 22, 22/1, 23, 1, 1/1, 19, 22, 22/1, 23. ZPP člen 285, 285. OZ člen 1, 1/2, 21, 25, 28, 1, 1/2, 21, 25, 28.
promet s kmetijskimi zemljišči - zakonita predkupna pravica - prodaja kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe - prednostni vrstni red
Rabo kmetijskih zemljišč, njihovo varstvo, promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike ureja ZKZ (prvi odstavek 1. člena ZKZ), kar pomeni, da je glede prometa s kmetijskimi zemljišči v razmerju do OZ specialen predpis. Promet s temi zemljišči je pod kontrolo države, zato so v ZKZ določene posebnosti glede zakonite predkupne pravice ter določene posebnosti pri sami prodaji kmetijskih zemljišč.
Čeprav ZKZ izrecnih določb o pravnih učinkih sprejema ponudbe nima, kar bi kazalo na uporabo določb OZ, pa že upoštevajoč zgoraj opisani poseben postopek prodaje, zlasti ko lahko ponudbo sprejme več oseb (akceptantov), med katerimi se nato oblikuje prednostni vrstni red (23. člen ZKZ), ob hkratnem upoštevanju, da je kot pogoj za veljavnost pravnega posla določena odobritev upravne enote (19. člen ZKZ), ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s samim sprejemom ponudbe oz. s prejemom naslovnikove izjave o sprejemu ponudbe, kot to predvidevajo splošna določila OZ (prvi odstavek 21. člena OZ in 28. člen OZ).
S sprejemom ponudbe nastane za prodajalca le zaveza, da z osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe. Dana ponudba namreč veže in se ne more umakniti (razen izjemoma v okoliščinah iz drugega odstavka 25. člena OZ), zlasti pa se ne more umakniti, ko je že sprejeta (25. člen OZ).
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo tudi njegova pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti. Preneha biti zakoniti zastopnik toženih etažnih lastnikov, preneha pa tudi njegova procesna legitimacija v tekočih postopkih. V pravdo mora vstopiti nov upravnik kot novi zakoniti zastopnik.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – krivda – svet delavcev
Ker svet delavcev pri tožeči stranki ni imel na voljo fiksnega zneska sredstev za delo, ki bi ga lahko uporabil za financiranje svojega dela po lastni presoji, je toženec, ko je naročil knjige v vlogi predsednika sveta delavcev, ravnal protipravno.
ugotovitev lastninske pravice - objekt državnega pomena - mejni prehod - razlastitveni postopek
Sporno nepremično premoženje ni postalo družbena lastnina v uporabi države na podlagi določbe čl. 226 ZZD. Glede na prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje (dokazila o uporabi tuje stvari iz leta 1993 oz. 1994 - priloge B2 in B3), tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more biti nobenega dvoma o tem, da tožeča stranka spornih nepremičnin ni uporabljala kot lastno (nekdaj družbeno) sredstvo, pač pa kot premoženje, ki je bilo v lasti (pravni oblasti) druge osebe.
Tožniku je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi določbe 11. odstavka 92. člena ZObr, ker je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je upravičen le do odpravnine, določene v 6. odstavku 93. člena ZObr, če je to zanj ugodneje kot po splošnih predpisih, ne pa hkrati tudi do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa 132. člen ZDR. Delavcu lahko namreč delovno razmerje preneha le na eni podlagi, zato tudi dveh odpravnin ne more prejeti.
ponudba – konkludentna izjava volje – predlog za sklenitev pogodbe
Dobavo blaga je mogoče šteti kot konkludentno izjavo volje, vendar pa mora iz takšne izjave volje tudi jasno izhajati, kdo je naslovnik ponudbe. Ponudba se mora nanašati na določeno osebo, zato mora biti izražena na tak način, da lahko naslovnik ponudbe zanesljivo sklepa, da se predlog za sklenitev pogodbe nanaša prav nanj.
ZOFVI člen 48, 49. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu člen 30.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončna odločba
Ker je odločitev sveta šole, da se delavce razporedi v V. plačilni razred, dokončna, ni odločilno, da je ta odločitev, ker so tožniki zamudili roke za uveljavljanje pravic, v nasprotju s procesnimi predpisi, pa tudi ne, ali tožniki sploh izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v V. plačilni razred. Na podlagi dokončne odločitve so tožniki upravičeni do razlike v plači med prejeto plačo in plačo V. plačnega razreda.
Za odškodninsko odgovornost in izpolnitev predpostavke škodljivega dejstva in nedopustnosti ravnanja zadošča že takšno ravnanje, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali predpisom posebej prepovedano.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – negativno dejstvo – dokazno breme
S trditvijo, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju, je dejansko dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, katerega resničnosti niti ne more dokazovati.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425/2, 425/2.
uveljavljanje terjatve zoper družbenika izbrisane družbe - rok - ustavitev izvršbe - nov predlog za izvršbo po izteku prekluzivnega roka
Res je bil sicer prvotni izvršilni postopek pravnomočno končan z ustavitvijo izvršbe s sklepom z dne 20.4.2006, pravnomočnim 4.5 2006, vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča to ne pomeni, da je hkrati z ustavitvijo prvega izvršilnega postopka ugasnila tudi terjatev upnika do družbenice zaradi izteka enoletnega roka od objave izbrisa družbe iz registra.
Pravna podlaga za odločanje o stroških postopka v postopkih vrnitve zaplenjenega premoženje predstavlja določba 1. čl. ZIKS-H v zvezi z določbami 12. poglavja ZPP.
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 56, 56/1, 56/2. OZ člen 356, 356/2, 356, 356/2.
ugovor po izteku roka - zastaranje občasnih terjatev
Trditve dolžnice o zastaranju upnikove zatrjevane terjatve, to pa tudi v delu, ki se nanaša na izterjavo zamudnih obresti za obdobje izpred treh let od vložitve predloga za izvršbo, predstavljajo trditve o dejstvih, ki so nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi in katera bi lahko dolžnica zato uveljavljala že v (rednem) ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne pa šele v ugovoru po izteku roka.
ZPPSL člen 13, 15, 90, 90/1, 90/3. ZPP člen 191, 199, 199/1, 202, 191, 199, 199/1, 202.
stranska intervencija - položaj stranke v stečajnem postopku - pravni interes - stroški v stečajnem postopku
Narava (stečaj kot generalna izvršba v smeri nepravdnega postopka) in cilji (predvsem enakomerno poplačilo upnikov) ter pravni položaj udeležencev (zlasti v fazi od uvedbe do začetka stečaja) stečajnega postopka po določbah ZPPSL so drugačni, kot je to v pravdnem postopku dveh enakovrednih strank po določbah ZPP. Že iz teh razlogov naknadno (po uvedbi stečaja) prijavljeni upnik stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne more nastopati kot intervenient, upoštevaje ob tem, da z dnem začetka stečajnega postopka taka oseba itak pridobi pravni položaj stečajnega upnika s tem, da svojo terjatev pravočasno in ustrezno prijavi v stečajno maso.
dejansko stanje - razumni dvom - pravna označba - prometna nezgoda
Če ugotovljeno dejansko stanje kaže na dvom o obstoju dejstva za odločitev o nastopu prekrška in odgovornosti za prekršek, je potrebno postopek o prekršku zaradi dvoma ustaviti.
odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog upnika za ponovni rubež
Čeprav sodišče prve stopnje ni odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, po oceni pritožbenega sodišča ta kršitev določb postopka ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo. Prvi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ, določa, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Drugi odstavek istega člena pa določa, da če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo. Trimesečni rok, določen v 88. členu ZIZ, je zakonski rok, ki je v obravnavani zadevi tekel od dne 2.2.2007. Upnik je sicer dne 12.2.2007 vložil predlog za odlog izvršbe, vendar navedeno procesno dejanje upnika na tek trimesečnega roka ni vplivalo. Sam predlog za odlog izvršbe namreč nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za odlog izvršbe ugodi. Glede na navedeno bi moral upnik, zato da bi se izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, predlagati ponovni rubež pred potekom trimesečnega roka. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 88. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom z dne 17.9.2007 pravilno izvršbo na premičnine ustavilo.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005.
ZOdv člen 2a, 3, 34a, 34b, 2a, 3, 34a, 34b. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - tuji odvetnik
Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.
Plačilo zavarovalne police kot nagrade za delo tožnice, ki je bila glede na naravo življenjskega zavarovanja razporejena na daljše časovno obdobje petih let, kot so zapadle premije v plačilo, ne nasprotuje prisilnim davčnim predpisom, tako da ni nično. Tožena stranka je bila od takšnega plačila dolžna odvesti davke in prispevke.