odpravnina - dejanski koncern - odpoklic poslovodje - utemeljen razlog - pravni standard
Dolžnost družbe iz 3. odst. 449. čl. ZGD, da poslovodji izplača odpravnino, predstavlja po drugi strani pravico poslovodje, da odpravnino uveljavlja, če je bil odpoklican brez utemeljenega razloga. Glede na to je v sporu, kakršen je obravnavani, družba - tožena stranka - tista, ki mora dokazati obstoj konkretnih razlogov, ki so utemeljevali tožnikov odpoklic.
Za odškodninsko odgovornost in izpolnitev predpostavke škodljivega dejstva in nedopustnosti ravnanja zadošča že takšno ravnanje, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali predpisom posebej prepovedano.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – negativno dejstvo – dokazno breme
S trditvijo, da z upnikom ni bil nikdar v poslovnem razmerju, je dejansko dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, katerega resničnosti niti ne more dokazovati.
odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev izvršbe na premičnine - predlog upnika za ponovni rubež
Čeprav sodišče prve stopnje ni odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, po oceni pritožbenega sodišča ta kršitev določb postopka ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo. Prvi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ, določa, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Drugi odstavek istega člena pa določa, da če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo. Trimesečni rok, določen v 88. členu ZIZ, je zakonski rok, ki je v obravnavani zadevi tekel od dne 2.2.2007. Upnik je sicer dne 12.2.2007 vložil predlog za odlog izvršbe, vendar navedeno procesno dejanje upnika na tek trimesečnega roka ni vplivalo. Sam predlog za odlog izvršbe namreč nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za odlog izvršbe ugodi. Glede na navedeno bi moral upnik, zato da bi se izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, predlagati ponovni rubež pred potekom trimesečnega roka. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 88. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom z dne 17.9.2007 pravilno izvršbo na premičnine ustavilo.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZVZ-A člen 1. MSVN člen 7. URS člen 50, 156. ZPP člen 302, 302/3. ZDRS člen 40.
starostna pokojnina – bivši vojaški zavarovanec
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane, ampak predstavljajo le podlago za sprejem dvostranskih sporazumov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic. Republika Slovenija je skladno s tem obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila z ZPIZVZ. Na podlagi ZPIVZ pa je bila tožniku že priznana pravica do pokojnine. Iz tega razloga ni upravičen do pokojnine na podlagi MSVN.
rok za sodno varstvo – vročitev odpovedi – fikcija vročitve
Tožena stranka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala osebno po pošti. Tožnik kljub obvestiloma o prejetem pisanju, pisanja ni dvignil, tako da je nastopila fikcija vročitve. Ker pa v dneh, v katerih je bilo puščeno obvestilo o prejetem pisanju, zaradi bolezni oziroma stanja, v katerem se je nahajal, ni bil zmožen razumske presoje in ustrezne skrbi za svoje pravice, mu dejstva, da pisanja ni prevzel na pošti, ampak šele naknadno v kadrovski službi tožene stranke, ni mogoče šteti v škodo. Iz tega razloga tudi rok za sodno varstvo v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni začel teči s fikcijo vročitve, ampak ko je tožnik pisanje dejansko prevzel.
Ker je tožnik le pavšalno zatrjeval, da je pokojninska osnova napačno izračunana in nepravilno odmerjena starostna pokojnina, ne da bi za takšne trditve predložil konkretne dokaze, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izvedbo dokaza z izvedencem.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za uveljavljanje konkurenčne klavzule potrebno dokazovati nastanek škode. Konkurenčna klavzula določa splošno prepoved uporabljanja specifičnih znanj in poslovnih zvez po prenehanju delovnega razmerja, za kar delodajalec ob spoštovanju te konkurenčne klavzule delavcu tudi plačuje odškodnino. Zato ni potrebno dokazovati nastanka škode, temveč le obstoj dejstva, da delavec pri novem delodajalcu uporablja tehnična, tehnološka ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil z delom ali v zvezi z delom pri prejšnjem delodajalcu. Škodo namreč zakon predvideva že s tem, ko delavec konkurenčno deluje proti bivšemu delodajalcu. Zato je za primere kršitve konkurenčne klavzule pogodbena kazen določena v vnaprej določeni višini.
Ker je bila tožnici v spornem obdobju priznana pravica do poklicne rehabilitacije in je bila v tem obdobju upravičena do nadomestila za čas rehabilitacije, ki se ji je izplačevalo, je tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za obdobje poklicne rehabilitacije pravilno upoštevala plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
sprememba tožbe - pritožba - meje tožbenega zahtevka
V pritožbi ni mogoče spreminjati tožbenega zahtevka, saj je v skladu s I. odstavkom 184. člena ZPP sprememba tožbe dopustna le do konca glavne obravnave.
Odločitev sodišča prve stopnje glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska pravične denarne odškodnine je pravilna, saj je odločilo v skladu s postavljenim zahtevkom.
obnova postopka - vročanje v zda - haška konvencija
V skladu z določbo 10. člena Konvencije o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah se lahko sodne listine pošljejo po pošti neposredno osebi v tujino, če namembna država temu ne nasprotuje. V takšnem primeru se listine pošljejo v jeziku, ki ga določa 103. člen ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Če delavec po pogodbi o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, devet let dela na istem delovnem mestu, ni mogoče govoriti o začasnosti potrebe po njegovem delu. Takšna pogodba o zaposlitvi se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
Ker se je pri ugotavljanju pogojev na strani pokojnega zavarovanca pri priznanju družinske pokojnine tožnicama v Bosni in Hercegovini upoštevala skupna pokojninska doba, v katero je bila vključena tudi pokojninska doba, ki jo je pokojni zavarovanec dopolnil v Sloveniji, ne glede na to, da se pokojninska doba oziroma osnova, ki izvira iz zavarovanja v Sloveniji, ni upoštevala pri odmeri družinske pokojnine, sta tožnici že opravili izbiro glede pokojnine, ki jo bosta uživali, zato na podlagi istega obdobja ne moreta uspešno uveljavljati pokojninske dajatve za primer smrti še v Sloveniji.
Nečak zapustnice ni nujni dedič po določbi čl. 25 Zakona o dedovanju – ZD, zato ne more uveljavljati zmanjšanja oporočnih razpolaganj v smislu določbe čl. 26 ZD.
Materialno procesno vodstvo je v postopkih v sporih majhne vrednosti izključeno, saj bi bilo glede na določbo 453. člena ZPP (po kateri se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP, ne upoštevajo) zmeraj neuspešno oziroma brezpredmetno.
dediči kot nujni sosporniki - pasivna legitimacija - ugotovitev deleža na skupnem premoženju - nujno sosporništvo
Vsak dedič zase lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavlja lastninskopravne zahtevke na povečanje zapuščine zoper tretje osebe in je zato aktivno legitimiran za takšne zahtevke, če med dediči ni enakega soglasja in bi zato posamezni dedič izgubil pravico do sodnega varstva. V takšnem primeru ne gre za nujno enotno sosporništvo, da bi morali tožiti vsi dediči (primerjaj sodbo VS RS III Ips 476/95). Posamezni dedič lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlaga tožbo, s katero uveljavlja lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju razen na dednopravnem (primerjaj sklep VS II Ips 219/2004).
ZOR člen 192, 200, 203, 205, 192, 200, 203, 205. ZTPDR člen 1, 1/2, 38, 1, 1/2, 38. ZPP člen 7/1, 27, 212, 286, 337, 337/1, 359, 7/1, 27, 212, 286, 337, 337/1, 359. ZVZD člen 33, 33. ZDR člen 4, 4/1, 15, 15/4, 4, 4/1, 15, 15/4.
delovno razmerje - odškodninska obveznost delodajalca - delo na črno - zaposlovanje na črno - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - nevarni delovni pogoji
za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju je odločilen zgolj odgovor na vprašanje, ali so bili v vsebini razmerja med pravdnima strankama po svojih zunanjih znakih podani elementi delovnega razmerja v smislu drugega odstavka 1. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR), in ne, ali je med njima obstajalo delovno razmerje tudi v formalnem smislu, in torej tudi ne, ali je toženec izpolnjeval vse zakonske pogoje za opravljanje svoje dejavnosti in za zaposlovanje delavcev.
velika tatvina - posebno predrzen način - posebna predrznost
Dejstvo, ali je šlo za ločene prostore ali ne oziroma celo za isto stanovanje ali ne, pri presoji takšnega načina izvršitve ni samo po sebi odločilno, temveč je posebno predrznost treba ugotavljati iz vseh ugotovljenih dejanskih okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 435, 435/2, 436, 436/1, 436/2. ZIZ člen 61, 61/2. ZPSPP člen 28.
plačilni nalog – ugovor – zahteva za obrazloženost ugovora – vročitev ugovora tožniku – pravica do izjave v postopku – najemna pogodba po ZPSPP – zamuda s plačilom najemnine – razlog za odstop od pogodbe – opomin najemodajalca
435. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil spremenjen (ZPP-A, Ur.l. RS, št. 96/02) tako, da je na novo določil, da mora biti ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog obrazložen, pri čemer mora ta stranka v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odst.).
odškodnina za nesrečo pri delu - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi strokovnih ugotovitev o poškodbah v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu izvedenec s pomočjo stroke in izkušenj sklepa o posledicah (zmanjšanju življenjskih aktivnosti, trajanju in intenziteti telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu). Postavitev izvedenca medicinske stroke je zato nujno, potrebna, saj gre za vprašanje iz medicinske stroke, saj brez sodelovanja sodnega izvedenca ni mogoče presoditi, ali je vse s tožbo uveljavljane posledice v celoti pripisati navedenemu škodnemu dogodku oz. ali je imel tožnik res takšne težave, kot jih navaja.