ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 435, 435/2, 436, 436/1, 436/2. ZIZ člen 61, 61/2. ZPSPP člen 28.
plačilni nalog – ugovor – zahteva za obrazloženost ugovora – vročitev ugovora tožniku – pravica do izjave v postopku – najemna pogodba po ZPSPP – zamuda s plačilom najemnine – razlog za odstop od pogodbe – opomin najemodajalca
435. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil spremenjen (ZPP-A, Ur.l. RS, št. 96/02) tako, da je na novo določil, da mora biti ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog obrazložen, pri čemer mora ta stranka v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odst.).
predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve posameznih poslov - vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta pri vodenju poslov - predlog delničarjev, dan sodišču
Sicer bi bilo mogoče soglašati s sodiščem prve stopnje, da zgolj dejstvo, da sta pogodbenika tam naštetih poslov nasprotni udeleženec in z njim povezana družba, samo zase še ne bi omogočalo zaključka, da je podan vzrok za domnevo iz 2. odst. 318. čl. ZGD-1. Če pa se to dejstvo upošteva v povezavi z okoliščino, da ni bila ugotovljena tržna vrednost stavbne pravice, ki je predmet navedenih pogodb, je možen zaključek, da je podan vzrok za prej omenjeno domnevo.
Izpodbijanje sklepov skupščine d.d. – sprememba v personalni sestavi uprave družbe – podelitev razrešnice upravi
1. Smisel razrešnice je v tem, da delničarji na točno določen način izkažejo svoje zaupanje oz. nezaupanje aktivnim članom organov družbe, upoštevaje pri tem uspešnost delovanja posameznega člana, glede na dosežen bilančni dobiček družbe v posameznem poslovnem letu, o uporabi (delitvi) katerega lahko odločajo samo in zgolj delničarji na skupščini družbe.
2. Dela organa ni mogoče ocenjevati po posameznih obdobjih poslovnega leta na takšen način, da se za en del poslovnega leta razrešnica podeli, za drugi del istega leta pa ne.
3. Sprememba v personalni sestavi organa družbe ne predstavlja spremembe organa samega, saj zakon ne pozna razlik med eno (staro) in drugo (novo) upravo (isto velja tudi za nadzorni svet) v posameznem poslovnem letu.
Tožeča stranka je trdila, da sta pravdni stranki pri sklenitvi omenjene določbe načrtovali dolgoročno sodelovanje, v teku katerega bi tožeča stranka strošek vlaganj pokrila s prihodkom. Te trditve je po oceni pritožbenega sodišča potrebno opredeliti kot nagib. To pomeni, da je pri razlagi sporne določbe 1. odst. 10. člena Pogodbe potrebno izhajati iz predstav strank o bodočih okoliščinah, ki sta jih stranki pri sklenitvi dogovora o brezplačnem prirastu investicij toženi stranki šteli kot pomembne. Glede na neodplačno naravo 1. odst. 10. člena Pogodbe pa ima v danem primeru nagib, v kolikor je obstajal, in z določbo, da investicije pripadejo toženi stranki "ne glede na razlog" prenehanja Pogodbe, pomen kavze.
Ker 48. člen SPZ tako dopušča svobodo pri dogovarjanju o učinkih prirasta, se lahko stranki dogovorita tudi o tem, da izboljšave na zgradbi postanejo lastnina lastnika nepremičnine brezplačno.
Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.
Toženčeva vožnja je bila protipredpisna, kršil je določbe čl. 38 in 120 v zvezi s čl. 121 ZTVCP, in je bila vzrok za nastanek prometne nezgode, zato je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženčeva krivda za nastanek prometne nezgode 70 % kot je zatrjevala in uveljavljala v tožbi tožnica.
glavna obravnava - vodenje glavne obravnave - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.
ZPP člen 394, 395, 395/2, 398, 394, 395, 395/2, 398.
dopustnost predloga za obnovo postopka - procesna skrbnost
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje.
ZPIZ/92 člen 40, 40/3, 121, 123, 123/1, 123/2, 124, 129, 187, 193. ZPIZ-1 člen 391, 391/1, 391/2, 276, 276/1. ZOR člen 154, 155, 172, 172/1. OZ člen 1060.
odškodninska odgovornost - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - invalid II. kategorije invalidnosti - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom
Ker je tožnik po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti, hkrati ni mogel uveljaviti še pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, saj gre za pravici, ki se med seboj izključujeta. Le-te mu tudi ni mogoče priznati po prenehanju izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti, ker je po tem uveljavil pravico do predčasne pokojnine.
Ker tožnik ni pričel delati dela s skrajšanim delovnim časom, mu pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoče priznati.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ker ni podano protipravno ravnanje tožene stranke.
prodajna pogodba - dokumentarni akreditiv -materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena
Tožena stranka kot naročitelj odprtja dokumentarnega akreditiva je tista, ki sklene dogovor z banko, pri kateri akreditiv odpira. Tožena stranka, ki je zatrjevala plačilo preko dokumentarnega akreditiva, bi morala to dejstvo tudi dokazati.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055544
ZTLR člen 20, 20. ZPPSL člen 112, 112/2, 120, 121, 121/1, 112, 112/2, 120, 121, 121/1. ZZK člen 22, 22. SPZ člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94, 94/3, 94/3-3.
stečajni postopek - zemljiškoknjižno dovolilo - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila pred začetkom stečajnega postopka
Po uveljavitvi SPZ se lahko predlaga vknjižba lastninske pravice z razpolagalnim pravnim poslom, ki ni zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, kot ga določa SPZ, če so izpolnjeni pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo v takem primeru je v skladu z 22. členom ZZK overjen podpis stranke, ki razpolaga s svojo nepremičnino, na zavezovalni pogodbi. Če stečajni upravitelj v primeru iz 120. člena ZPPSL kot izpolnitev svoje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, velja določilo 2. alineje 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1, ki omogoča vknjižbo pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo. Ni pa navedena določba ZZK-1 podlaga za to, da bi se stečajnemu upravitelju naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v drugih primerih, ki ne sodijo v okvir 120. člena ZPPSL.
Sporazum, skladno s katerim je tožnik kot član uprave, ki mu je bila izrečena nezaupnica, upravičen do odpravnine, ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, tako da ni ničen. Ker tožena stranka sporazuma tudi ni izpodbijala zaradi napak volje ob sklenitvi, sporazum velja in ga je dolžna spoštovati ter tožniku izplačati dogovorjeno odpravnino.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval svojih obveznosti oziroma je kršil navodila delodajalca, s čimer je zagrešil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Ne glede na dejstvo, da ravnanje med delavci tožene stranke ni bilo enotno in da so nekateri enako kot tožnik kršili navodila, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ/92 člen 254. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 177, 250, 250/1, 250/2, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina – družinska pokojnina – smrt zavarovanca – pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je pokojni umrl kot pripadnik tujih vojaških enot, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1.
Ker Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) predstavlja le podlago za sprejetje morebitnih dvostranskih ali večstranskih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic, tudi glede izplačevanja ostalih pokojnin, je tožnikov zahtevek za priznanje pravice do pokojnine na podlagi določb MSVN neutemeljen.
nepremoženjska škoda - poseg v osebnostne pravice - poseg v grob – skrunitev groba - grob
Toženka je ob prekopavanju sosednjega groba, ki ga imajo v najemu tožniki in v katerem je pokopan pokojni mož prve tožnice ter oče drugega in tretje tožnice, odstranila marmornato nagrobno ploščo ter na grob začasno odložila večjo količino (več m3) zemlje, in sicer ne da bi pred tem tožnike kot najemnike groba o tem obvestila oziroma za svojo namero pridobila njihovo soglasje.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v osebnostne pravice tožnikov, in sicer v njihovo duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega (ki se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev) saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s povzročanjem jeze, žalosti, zbujanjem občutkov nemoči, ipd.
Za obstoj neznatne škode na strani dolžnika mora upnik zatrjevati konkretna dejstva in predlagati dokaze (npr. bilanca premoženja, stanje prihodkov in izdatkov; da ni eksistenčne potrebe za prodajo nepremičnin itd.)
Tožnik je med opravljanjem dela padel s stola, ki je imel zlomljene sprednje noge. Stol sam po sebi ni nevarna stvar, lahko pa ob določenih okoliščinah to postane. V spornem primeru je stol, katerega noge so se zlomile, postal nevarna stvar, iz katere izvira večja nevarnost za vsakogar, ki bi sedel nanj. Ker škoda izvira iz stola z zlomljenimi sprednjimi nogami, je zanjo objektivno odgovoren imetnik tega stola (tožena stranka).