zamuda pri izpolnitvi - pogodba o izdelavi tehnične dokumentacije - prevzemnik posla - zamuda - pravočasna izpolnitev
Pravočasna izpolnitev ni bila bistvena sestavina pogodbe. Zato je povsem nepomembna okoliščina, katera od strank je kršila v pogodbi dogovorjen štiridesetdnevni rok za opravo dela.
odškodnina za nesrečo pri delu - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi strokovnih ugotovitev o poškodbah v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu izvedenec s pomočjo stroke in izkušenj sklepa o posledicah (zmanjšanju življenjskih aktivnosti, trajanju in intenziteti telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu). Postavitev izvedenca medicinske stroke je zato nujno, potrebna, saj gre za vprašanje iz medicinske stroke, saj brez sodelovanja sodnega izvedenca ni mogoče presoditi, ali je vse s tožbo uveljavljane posledice v celoti pripisati navedenemu škodnemu dogodku oz. ali je imel tožnik res takšne težave, kot jih navaja.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 435, 435/2, 436, 436/1, 436/2. ZIZ člen 61, 61/2. ZPSPP člen 28.
plačilni nalog – ugovor – zahteva za obrazloženost ugovora – vročitev ugovora tožniku – pravica do izjave v postopku – najemna pogodba po ZPSPP – zamuda s plačilom najemnine – razlog za odstop od pogodbe – opomin najemodajalca
435. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil spremenjen (ZPP-A, Ur.l. RS, št. 96/02) tako, da je na novo določil, da mora biti ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog obrazložen, pri čemer mora ta stranka v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odst.).
prodajna pogodba - dokumentarni akreditiv -materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena
Tožena stranka kot naročitelj odprtja dokumentarnega akreditiva je tista, ki sklene dogovor z banko, pri kateri akreditiv odpira. Tožena stranka, ki je zatrjevala plačilo preko dokumentarnega akreditiva, bi morala to dejstvo tudi dokazati.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055544
ZTLR člen 20, 20. ZPPSL člen 112, 112/2, 120, 121, 121/1, 112, 112/2, 120, 121, 121/1. ZZK člen 22, 22. SPZ člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94, 94/3, 94/3-3.
stečajni postopek - zemljiškoknjižno dovolilo - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila pred začetkom stečajnega postopka
Po uveljavitvi SPZ se lahko predlaga vknjižba lastninske pravice z razpolagalnim pravnim poslom, ki ni zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, kot ga določa SPZ, če so izpolnjeni pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo v takem primeru je v skladu z 22. členom ZZK overjen podpis stranke, ki razpolaga s svojo nepremičnino, na zavezovalni pogodbi. Če stečajni upravitelj v primeru iz 120. člena ZPPSL kot izpolnitev svoje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, velja določilo 2. alineje 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1, ki omogoča vknjižbo pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo. Ni pa navedena določba ZZK-1 podlaga za to, da bi se stečajnemu upravitelju naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v drugih primerih, ki ne sodijo v okvir 120. člena ZPPSL.
glavna obravnava - vodenje glavne obravnave - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.
Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.
ZPIZ/92 člen 40, 40/3, 121, 123, 123/1, 123/2, 124, 129, 187, 193. ZPIZ-1 člen 391, 391/1, 391/2, 276, 276/1. ZOR člen 154, 155, 172, 172/1. OZ člen 1060.
odškodninska odgovornost - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - invalid II. kategorije invalidnosti - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom
Ker je tožnik po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti, hkrati ni mogel uveljaviti še pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, saj gre za pravici, ki se med seboj izključujeta. Le-te mu tudi ni mogoče priznati po prenehanju izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti, ker je po tem uveljavil pravico do predčasne pokojnine.
Ker tožnik ni pričel delati dela s skrajšanim delovnim časom, mu pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoče priznati.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ker ni podano protipravno ravnanje tožene stranke.
Toženčeva vožnja je bila protipredpisna, kršil je določbe čl. 38 in 120 v zvezi s čl. 121 ZTVCP, in je bila vzrok za nastanek prometne nezgode, zato je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženčeva krivda za nastanek prometne nezgode 70 % kot je zatrjevala in uveljavljala v tožbi tožnica.
Tožeča stranka je trdila, da sta pravdni stranki pri sklenitvi omenjene določbe načrtovali dolgoročno sodelovanje, v teku katerega bi tožeča stranka strošek vlaganj pokrila s prihodkom. Te trditve je po oceni pritožbenega sodišča potrebno opredeliti kot nagib. To pomeni, da je pri razlagi sporne določbe 1. odst. 10. člena Pogodbe potrebno izhajati iz predstav strank o bodočih okoliščinah, ki sta jih stranki pri sklenitvi dogovora o brezplačnem prirastu investicij toženi stranki šteli kot pomembne. Glede na neodplačno naravo 1. odst. 10. člena Pogodbe pa ima v danem primeru nagib, v kolikor je obstajal, in z določbo, da investicije pripadejo toženi stranki "ne glede na razlog" prenehanja Pogodbe, pomen kavze.
Ker 48. člen SPZ tako dopušča svobodo pri dogovarjanju o učinkih prirasta, se lahko stranki dogovorita tudi o tem, da izboljšave na zgradbi postanejo lastnina lastnika nepremičnine brezplačno.
ZPP člen 394, 395, 395/2, 398, 394, 395, 395/2, 398.
dopustnost predloga za obnovo postopka - procesna skrbnost
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - sodelovanje sindikata
Morebitne napake pri spremembi sistemizacije, povezane s pravico sindikata do sodelovanja v postopku, ne povzročijo nezakonitosti ukinitve delovnih mest niti ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik kot voznik tovornega vozila tožene stranke utrpel v prometni nesreči, tožena stranka ne odgovarja, saj je do nesreče prišlo zaradi neprimerne vožnje glede na dolžino in težo vozila ter prikolice oziroma ker tožnik ni zaviral z ustrezno prestavo.
ZPIZ/92 člen 254. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 177, 250, 250/1, 250/2, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina – družinska pokojnina – smrt zavarovanca – pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je pokojni umrl kot pripadnik tujih vojaških enot, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Z očitki o zlorabi bolniškega staleža se je tožena stranka seznanila, ko je prejela potrdilo osebne zdravnice tožnice in ko je že bila seznanjena z ugotovitvami detektiva, ki ga je najela za poizvedbe o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja. Tega dne je začel teči prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne šele na dan zagovora, ki ga je tožnici omogočila šele po poteku dveh mesecev, v katerih ni izvajala nobenih aktivnosti v zvezi z kršitvami. Na zagovoru tožena stranka ni izvedela ničesar novega.
odgovornost zaradi terorističnih dejanj - odgovornost zaradi javnih manifestacij in demonstracij
Streljanje v lokalu (četudi bi šlo za streljanje v okviru mafijskega obračuna) ne predstavlja terorističnega dejanja, zato za škodo, ki je posledica takšnega streljanja, ne odgovarja država v smislu določbe 180. člena ZOR.
Omenjena določba je namenjena varstvu oškodovancev, ki so pretrpeli škodo v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem (teroristična dejanja, demonstracije), ali v njeno podporo (manifestacije).
ZPIZ-1 člen 282. ZPIZ člen 209. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7.
zavarovalna doba s povečanjem
Tožbeni zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem ni utemeljen, ker je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo razporejen na delovno mesto, za katerega ni bila določena zavarovalna doba s povečanjem, naloge tega delovnega mesta je tudi izvrševal. Pri tem ni bistveno, da je poleg obveznosti svojega delovnega mesta opravljal tudi naloge drugega delovnega mesta, na kateremu se je zaposlenim priznala zavarovalna doba s povečanjem.
Tožnik je med opravljanjem dela padel s stola, ki je imel zlomljene sprednje noge. Stol sam po sebi ni nevarna stvar, lahko pa ob določenih okoliščinah to postane. V spornem primeru je stol, katerega noge so se zlomile, postal nevarna stvar, iz katere izvira večja nevarnost za vsakogar, ki bi sedel nanj. Ker škoda izvira iz stola z zlomljenimi sprednjimi nogami, je zanjo objektivno odgovoren imetnik tega stola (tožena stranka).