Korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo je najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 27-krat namenoma izrabil prosto karto in omogočil prehod vozilom z drugo registrsko številko, kot je bila navedena na prosti karti. S tem je ravnal v nasprotju s pravili in navodili nadrejenih, upoštevaje število kršitev in dejstvo, da je na delovnem mestu pobiralec cestnine upravljal s sredstvi tožene stranke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj so podane okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Delodajalec posameznik zaradi prevzema po 73. členu ZDR delavcu ne sme ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Prevzem delavcev in prenos pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom, predstavlja dolžnost delodajalca prevzemnika, ki jo je zakonodajalec predpisal z zakonom in ne more biti odvisna od volje strank. Če delavec tako pogodbo o zaposlitvi kljub temu podpiše, je pogodba o zaposlitvi nična.
Tožnik je na podlagi opisno dosojene reparacije v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče delodajalcu naloži plačilo nadomestila plače v znesku po 100.000,00 SIT mesečno za čas od pravnomočnosti odločbe do vrnitve na delo. Čeprav je izvršilno sodišče izvršbo dovolilo, tožnik ni izgubil pravice, da pred delovnim sodiščem uveljavlja morebitno razliko med tako odmerjenim nadomestilom in dejanskim prikrajšanjem pri plači.
Sporazum, skladno s katerim je tožnik kot član uprave, ki mu je bila izrečena nezaupnica, upravičen do odpravnine, ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, tako da ni ničen. Ker tožena stranka sporazuma tudi ni izpodbijala zaradi napak volje ob sklenitvi, sporazum velja in ga je dolžna spoštovati ter tožniku izplačati dogovorjeno odpravnino.
Tožnik je med opravljanjem dela padel s stola, ki je imel zlomljene sprednje noge. Stol sam po sebi ni nevarna stvar, lahko pa ob določenih okoliščinah to postane. V spornem primeru je stol, katerega noge so se zlomile, postal nevarna stvar, iz katere izvira večja nevarnost za vsakogar, ki bi sedel nanj. Ker škoda izvira iz stola z zlomljenimi sprednjimi nogami, je zanjo objektivno odgovoren imetnik tega stola (tožena stranka).
ZPIZ-1 člen 282. ZPIZ člen 209. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7.
zavarovalna doba s povečanjem
Tožbeni zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem ni utemeljen, ker je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo razporejen na delovno mesto, za katerega ni bila določena zavarovalna doba s povečanjem, naloge tega delovnega mesta je tudi izvrševal. Pri tem ni bistveno, da je poleg obveznosti svojega delovnega mesta opravljal tudi naloge drugega delovnega mesta, na kateremu se je zaposlenim priznala zavarovalna doba s povečanjem.
nepremoženjska škoda - poseg v osebnostne pravice - poseg v grob – skrunitev groba - grob
Toženka je ob prekopavanju sosednjega groba, ki ga imajo v najemu tožniki in v katerem je pokopan pokojni mož prve tožnice ter oče drugega in tretje tožnice, odstranila marmornato nagrobno ploščo ter na grob začasno odložila večjo količino (več m3) zemlje, in sicer ne da bi pred tem tožnike kot najemnike groba o tem obvestila oziroma za svojo namero pridobila njihovo soglasje.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v osebnostne pravice tožnikov, in sicer v njihovo duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega (ki se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev) saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s povzročanjem jeze, žalosti, zbujanjem občutkov nemoči, ipd.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Z očitki o zlorabi bolniškega staleža se je tožena stranka seznanila, ko je prejela potrdilo osebne zdravnice tožnice in ko je že bila seznanjena z ugotovitvami detektiva, ki ga je najela za poizvedbe o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja. Tega dne je začel teči prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne šele na dan zagovora, ki ga je tožnici omogočila šele po poteku dveh mesecev, v katerih ni izvajala nobenih aktivnosti v zvezi z kršitvami. Na zagovoru tožena stranka ni izvedela ničesar novega.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik kot voznik tovornega vozila tožene stranke utrpel v prometni nesreči, tožena stranka ne odgovarja, saj je do nesreče prišlo zaradi neprimerne vožnje glede na dolžino in težo vozila ter prikolice oziroma ker tožnik ni zaviral z ustrezno prestavo.
Ker Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) predstavlja le podlago za sprejetje morebitnih dvostranskih ali večstranskih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic, tudi glede izplačevanja ostalih pokojnin, je tožnikov zahtevek za priznanje pravice do pokojnine na podlagi določb MSVN neutemeljen.
Ker na podlagi povedanega ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna in jo je bilo treba razveljaviti.
OZ člen 507, 512, 507, 512. ZZK-1 člen 40, 46, 40, 46.
kršitev predkupne pravice - zahtevek predkupnega upravičenca - izvršitev vpisa v zemljiški knjigi
Pravico zahtevati razveljavitev pogodbe ima samo tisti predkupni upravičenec, ki zahteva sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji. Enaki pogoji ne zajemajo samo kupnine (pritožba pravilno opozarja, da je bil tožnik pripravljen plačati le 2.582,23 EUR), ampak tudi rok plačila, posledice neizpolnitve ali prepozne izpolnitve pogodbe in podobno.
Pritožba ugotovitev, da je pravdni postopek v tej zadevi pravnomočno zaključen, ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravo, saj določba 278. člena ZIZ omogoča sodišču, da po uradni dolžnosti razveljavi začasno odredbo, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
vrednost spornega predmeta – stvarna pristojnost sodišča
Sodišče mora potem, ko se prepriča o pravilnosti in vrednosti spornega predmeta, o tem takoj odločiti s sklepom, česar pa sodišče ni storilo. Kolikšna je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi, torej še vedno ni jasno, očitno je le, da jo sodišče ocenjuje na znesek, ki presega tistega, ki velja za pristojnost okrajnega sodišča.
lastninska pravica na nepremičnini – osnovanje nove zemljiške knjige – poizvedovalni zapisnik – priposestvovanje – vezanost sodišča na pravno podlago
Prvostopenjsko sodišče je materialno pravo nepravilno uporabilo, ko je odločilo o zahtevku glede druge toženke iz sledečih razlogov: prvi del tožbenega zahtevka (ugotovitev, da je tožnik lastnik) je oblikovan kot vindikacijski. Tožnik trdi, da je lastnik. Dokazati bi moral, da je lastnik in to dokazuje s trditvami, da je nepremičnino zaradi dolgoletne posesti, s pravno prednico, priposestvoval (vrnitveni zahtevek po 92.čl. Stvarnopravneag zakonika – SPZ). Drugi del zahtevka pa je oblikovan kot publicijanska tožba v smislu 98.čl. SPZ, tožnik trdi, da je v primerjavi z drugo toženko lastnik oziroma se šteje za lastnika, glede na to, da je dedič prednice, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tožena stranka pa nima nobenega naslova za to, da je vpisana kot lastnica. Sodišče prve stopnje bi zato, če je štelo, da slednje trditve držijo, lahko ugodilo zahtevku v delu, ko se zahteva izstavitev listine, ne pa prvemu delu zahtevka (vindikacijska tožba). S temi razlogi torej materialnopravno ni mogoče ugoditi zahtevku za ugotovitev lastninske pravice in je zato odločitev napačna.
nedovoljeni dokazi - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca
Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, saj je takšne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izločiti (člen 83 ZKP). Obvestila, ki jih poda osumljenec policiji po tem, ko je poučen o svojih pravicah na podlagi 4. odstavka 148. člena ZKP, in ko izjavi, da ne bo vzel zagovornika, pa po ZKP niso nedovoljen dokaz, ki ga je treba iz spisa izločiti, temveč je takšna izjava osumljenca lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za čas, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Zato ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker v očitanem ravnanju (prodaja izolacijskega materiala) ni bilo vseh znakov kaznivega dejanja prikrivanja, saj tožnik ni vedel, ni moral in ni mogel vedeti, da je bil izolacijski material ukraden, niso bili podani vsi elementi hujše kršitve delovne obveznosti (kot hujša kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmera, je bila skladno s pravilnikom tožene stranke opredeljena kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja), disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ni zakonit.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – notranja organizacijska enota
Tožba, v kateri sta kot tožena stranka označeni tako pravna oseba kot notranja organizacijska enota te pravne osebe, je vložena le zoper eno toženo stranko, saj notranja organizacijska enota nima niti pravne subjektivitete niti sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku.