Tožnik je med opravljanjem dela padel s stola, ki je imel zlomljene sprednje noge. Stol sam po sebi ni nevarna stvar, lahko pa ob določenih okoliščinah to postane. V spornem primeru je stol, katerega noge so se zlomile, postal nevarna stvar, iz katere izvira večja nevarnost za vsakogar, ki bi sedel nanj. Ker škoda izvira iz stola z zlomljenimi sprednjimi nogami, je zanjo objektivno odgovoren imetnik tega stola (tožena stranka).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik kot voznik tovornega vozila tožene stranke utrpel v prometni nesreči, tožena stranka ne odgovarja, saj je do nesreče prišlo zaradi neprimerne vožnje glede na dolžino in težo vozila ter prikolice oziroma ker tožnik ni zaviral z ustrezno prestavo.
sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Delodajalec posameznik zaradi prevzema po 73. členu ZDR delavcu ne sme ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Prevzem delavcev in prenos pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom, predstavlja dolžnost delodajalca prevzemnika, ki jo je zakonodajalec predpisal z zakonom in ne more biti odvisna od volje strank. Če delavec tako pogodbo o zaposlitvi kljub temu podpiše, je pogodba o zaposlitvi nična.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - sodelovanje sindikata
Morebitne napake pri spremembi sistemizacije, povezane s pravico sindikata do sodelovanja v postopku, ne povzročijo nezakonitosti ukinitve delovnih mest niti ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Za obstoj neznatne škode na strani dolžnika mora upnik zatrjevati konkretna dejstva in predlagati dokaze (npr. bilanca premoženja, stanje prihodkov in izdatkov; da ni eksistenčne potrebe za prodajo nepremičnin itd.)
odgovornost zaradi terorističnih dejanj - odgovornost zaradi javnih manifestacij in demonstracij
Streljanje v lokalu (četudi bi šlo za streljanje v okviru mafijskega obračuna) ne predstavlja terorističnega dejanja, zato za škodo, ki je posledica takšnega streljanja, ne odgovarja država v smislu določbe 180. člena ZOR.
Omenjena določba je namenjena varstvu oškodovancev, ki so pretrpeli škodo v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem (teroristična dejanja, demonstracije), ali v njeno podporo (manifestacije).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 27-krat namenoma izrabil prosto karto in omogočil prehod vozilom z drugo registrsko številko, kot je bila navedena na prosti karti. S tem je ravnal v nasprotju s pravili in navodili nadrejenih, upoštevaje število kršitev in dejstvo, da je na delovnem mestu pobiralec cestnine upravljal s sredstvi tožene stranke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj so podane okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Tožnik je na podlagi opisno dosojene reparacije v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče delodajalcu naloži plačilo nadomestila plače v znesku po 100.000,00 SIT mesečno za čas od pravnomočnosti odločbe do vrnitve na delo. Čeprav je izvršilno sodišče izvršbo dovolilo, tožnik ni izgubil pravice, da pred delovnim sodiščem uveljavlja morebitno razliko med tako odmerjenim nadomestilom in dejanskim prikrajšanjem pri plači.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval svojih obveznosti oziroma je kršil navodila delodajalca, s čimer je zagrešil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Ne glede na dejstvo, da ravnanje med delavci tožene stranke ni bilo enotno in da so nekateri enako kot tožnik kršili navodila, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo je najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam.
ZOR člen 10, 20, 132, 549, 550, 10, 20, 132, 549, 550.
pogodba o leasingu - razveza pogodbe
Zahtevek za vrnitev vozila vsebuje tudi odpoved leasinga, saj je takšna odpoved, kljub temu da ni izrecna, dovolj nedvomno izražena.
Glede na svobodno urejanje obligacijskih razmerij mora sodišče tudi spore iz leasing pogodb primarno presojati z vidika pogodbenih določil, vendar ne v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.
OZ člen 507, 512, 507, 512. ZZK-1 člen 40, 46, 40, 46.
kršitev predkupne pravice - zahtevek predkupnega upravičenca - izvršitev vpisa v zemljiški knjigi
Pravico zahtevati razveljavitev pogodbe ima samo tisti predkupni upravičenec, ki zahteva sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji. Enaki pogoji ne zajemajo samo kupnine (pritožba pravilno opozarja, da je bil tožnik pripravljen plačati le 2.582,23 EUR), ampak tudi rok plačila, posledice neizpolnitve ali prepozne izpolnitve pogodbe in podobno.
Pritožba ugotovitev, da je pravdni postopek v tej zadevi pravnomočno zaključen, ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravo, saj določba 278. člena ZIZ omogoča sodišču, da po uradni dolžnosti razveljavi začasno odredbo, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
lastninska pravica na nepremičnini – osnovanje nove zemljiške knjige – poizvedovalni zapisnik – priposestvovanje – vezanost sodišča na pravno podlago
Prvostopenjsko sodišče je materialno pravo nepravilno uporabilo, ko je odločilo o zahtevku glede druge toženke iz sledečih razlogov: prvi del tožbenega zahtevka (ugotovitev, da je tožnik lastnik) je oblikovan kot vindikacijski. Tožnik trdi, da je lastnik. Dokazati bi moral, da je lastnik in to dokazuje s trditvami, da je nepremičnino zaradi dolgoletne posesti, s pravno prednico, priposestvoval (vrnitveni zahtevek po 92.čl. Stvarnopravneag zakonika – SPZ). Drugi del zahtevka pa je oblikovan kot publicijanska tožba v smislu 98.čl. SPZ, tožnik trdi, da je v primerjavi z drugo toženko lastnik oziroma se šteje za lastnika, glede na to, da je dedič prednice, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tožena stranka pa nima nobenega naslova za to, da je vpisana kot lastnica. Sodišče prve stopnje bi zato, če je štelo, da slednje trditve držijo, lahko ugodilo zahtevku v delu, ko se zahteva izstavitev listine, ne pa prvemu delu zahtevka (vindikacijska tožba). S temi razlogi torej materialnopravno ni mogoče ugoditi zahtevku za ugotovitev lastninske pravice in je zato odločitev napačna.
vrednost spornega predmeta – stvarna pristojnost sodišča
Sodišče mora potem, ko se prepriča o pravilnosti in vrednosti spornega predmeta, o tem takoj odločiti s sklepom, česar pa sodišče ni storilo. Kolikšna je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi, torej še vedno ni jasno, očitno je le, da jo sodišče ocenjuje na znesek, ki presega tistega, ki velja za pristojnost okrajnega sodišča.
Ker na podlagi povedanega ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna in jo je bilo treba razveljaviti.
nedovoljeni dokazi - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca
Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, saj je takšne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izločiti (člen 83 ZKP). Obvestila, ki jih poda osumljenec policiji po tem, ko je poučen o svojih pravicah na podlagi 4. odstavka 148. člena ZKP, in ko izjavi, da ne bo vzel zagovornika, pa po ZKP niso nedovoljen dokaz, ki ga je treba iz spisa izločiti, temveč je takšna izjava osumljenca lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za čas, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Zato ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 11/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik s tem, ko ni opravil svoje osnovne zadolžitve, to je vnašanja podatkov iz zdravstvenih kartotek v računalnik, naklepno in huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, dodatno pa je svoje obveznosti iz delovnega razmerja kršil tudi s tem, ko je pustil pisarno odklenjeno in nezavarovano.