Čeravno kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ sodi med tako imenovana splošna kazniva dejanja, ki jih lahko stori "vsakdo", je stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti kasnejšega sankcioniranja obdolženčevega zagovora z vidika resničnosti dejstev, pravilna. Ne samo zaradi vprašanja smiselnosti procesnih pravic ob nasprotnem stališču, ampak predvsem zaradi namena inkriminacije, ki je v preprečevanju zmote, v katero bi lahko bili pravosodni organi s tem kaznivim dejanjem spravljeni.
Če se je za pri obd. najdene in zasežene rastline izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki je uvrščena v seznam prepovedanih drog, ki je sestavni del Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, stopnja vsebnosti teh za obstoj očitanega prekrška niti ni pomembna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja nezakonita, ne zadošča, da tožnik očitano dejanje prizna. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi okoliščine, kako je do kršitve oziroma očitanega dejanja prišlo, saj vsaka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (ne glede na vsebino in okoliščine) ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 11/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik s tem, ko ni opravil svoje osnovne zadolžitve, to je vnašanja podatkov iz zdravstvenih kartotek v računalnik, naklepno in huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, dodatno pa je svoje obveznosti iz delovnega razmerja kršil tudi s tem, ko je pustil pisarno odklenjeno in nezavarovano.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – notranja organizacijska enota
Tožba, v kateri sta kot tožena stranka označeni tako pravna oseba kot notranja organizacijska enota te pravne osebe, je vložena le zoper eno toženo stranko, saj notranja organizacijska enota nima niti pravne subjektivitete niti sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku.
ZP-1 člen 163, 163/7, 163, 163/7, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D, 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D.
dejansko stanje - stopnja alkoholiziranosti - zapisnik - preizkus alkoholiziranosti
Če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine, ki jo je obd. brez pripomb podpisal, razvidno, da je bil rezultat zapisan v gramih alkohola na kg krvi, obd. ni mogoče očitati ugotovljene stopnje v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka.
Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.
ZASP člen 92, 92/1, 92/1-3, 92/5, 167, 167/1. OZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
založniška pogodba - prenehanje založniške pogodbe- trajanje založniške pogodbe - izgubljeni dobiček - materialna avtorska pravica - pravica do reprodukcije, objave in distribucije dela
V skladu s 3. točko 1. odstavka 92. člena ZASP založniška pogodba preneha, če je potekel rok trajanja pogodbe. Ker tožena stranka delno svoje pogodbene obveznosti izdaje dela ni izpolnila, je potekel rok trajanja pogodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 92. člena ZASP. Založniška pogodba je s tem prenehala po samem zakonu.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 47, 123, 123/1.
blagovne znamke - varstvo konkurence - dejanje nelojalne konkurence - začasna odredba - gospodarski promet - namen trženja - nastopanje na trgu
O gospodarskem prometu govorimo, kadar se določena dejavnost opravlja na trgu (običajno) proti plačilu, zaradi pridobitve tržnega položaja. Merilo za gospodarski promet je, ali je fizična ali pravna oseba na trgu (kot ekonomskem prostoru, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje in na katerem učinkuje ali bi moglo učinkovati neko dejanje v konkurenci) podrejena tržnim zakonitostim. Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja pravne ali fizične osebe kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, na trgu, je namen, zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno.
Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da tožnik ni dvignil poštne pošiljke, ker je bil na dopustu, tako da je obvestilo o nameravani odpovedi prejel šele kasneje kot odpoved, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ člen 40. ZPIZ-1 člen 17, 396, 396/1.
predčasna pokojnina – samostojni podjetnik
Ker tožnik ni bil v delovnem razmerju, temveč samostojni podjetnik, in mu zato delovno razmerje ni moglo prenehati zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov, ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, določenih v 2. alinei 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1, po kateri je mogoče predčasno pokojnino ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe priznati zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31. 12. 1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen.
stroški - zahteva za povrnitev stroškov - prepozna zahteva
Ker je upnik upravičeno predvideval, da mu bodo nadaljnji izvršilni stroški v zvezi s premičninsko izvršbo še nastali, ni prepozna njegova zahteva za njihovo povrnitev, podana takoj po tem, ko je upnik umaknil izvršilni predlog za to sredstvo izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih
Pravna podlaga za odločanje o pristojnosti slovenskega sodišča je Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe ES št. 1347/2000 - v nadaljevanju Uredba, ki se neposredno uporablja in je del nacionalnega prava države članice EU.
sodba na podlagi pripoznave - pravnomočnost - razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave - stranska intervencija
Po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
V predmetni zadevi je pritožnik priglasil stransko intervencijo, ki je sodišče nato ni dopustilo (sklep o tem je pravnomočen) in je zato ob smiselni uporabi člena 154/I ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo prvostopenjsko sodišče, pritožnik dolžan povrniti tožeči stranki stroške, ki jih je ta utrpela v zvezi s stransko intervencijo.
kršitev osebnostne pravice - skupinski pretep - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - delež odgovornosti varnostnika - odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob takem dejanskem stanju je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tudi tožniki s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj nedopustna ravnanja vseh udeležencev prerivanja in pretepanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja.
ZST člen Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12, Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12. ZS člen 99, 99. ZPP člen 32, 482, 32, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 50, 51.
stvarna pristojnost - plačilo takse za sklep o nepristojnosti - taksa za sklep o nepristojnosti - delitev deleža družbe s prodajo - delitev skupnega premoženja - delitev premoženja
Za odločanje v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je pristojno okrajno sodišče tudi v primeru delitve deleža družbe s prodajo le-tega.
Ni taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno.
napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica
V postopku delitve skupnega premoženja je treba najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in pri tem ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno in za katero je med udeležencema to sporno.
V zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo v pravdi, pa mora sodišče tudi natančno obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega na pravdo za manj verjetno.