Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.
ZDR člen 54, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
V primeru javnih uslužbencev se po določbi 3. odstavka 69. člena ZJU pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje strokovnih del, ki so organizirana kot projekt, sklene za čas trajanja projekta. Ker tožena stranka s tožnikom - javnim uslužbencem ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz tega razloga za celotno dobo trajanja projekta, ampak za krajši čas zaradi preverjanja njegove ustreznosti za opravljanje dela, je pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, nastopi zakonsko določena posledica iz 54. člena ZDR, to je, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas že na podlagi samega zakona. V takem primeru se med delavcem in delodajalcem ne sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi česar je tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas neutemeljen.
Če se je za pri obd. najdene in zasežene rastline izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki je uvrščena v seznam prepovedanih drog, ki je sestavni del Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, stopnja vsebnosti teh za obstoj očitanega prekrška niti ni pomembna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja nezakonita, ne zadošča, da tožnik očitano dejanje prizna. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi okoliščine, kako je do kršitve oziroma očitanega dejanja prišlo, saj vsaka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (ne glede na vsebino in okoliščine) ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 člen 163, 163/7, 163, 163/7, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D, 130, 130/4, 130/4-B, 130/4-D.
dejansko stanje - stopnja alkoholiziranosti - zapisnik - preizkus alkoholiziranosti
Če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine, ki jo je obd. brez pripomb podpisal, razvidno, da je bil rezultat zapisan v gramih alkohola na kg krvi, obd. ni mogoče očitati ugotovljene stopnje v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 11/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik s tem, ko ni opravil svoje osnovne zadolžitve, to je vnašanja podatkov iz zdravstvenih kartotek v računalnik, naklepno in huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, dodatno pa je svoje obveznosti iz delovnega razmerja kršil tudi s tem, ko je pustil pisarno odklenjeno in nezavarovano.
Čeravno kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ sodi med tako imenovana splošna kazniva dejanja, ki jih lahko stori "vsakdo", je stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti kasnejšega sankcioniranja obdolženčevega zagovora z vidika resničnosti dejstev, pravilna. Ne samo zaradi vprašanja smiselnosti procesnih pravic ob nasprotnem stališču, ampak predvsem zaradi namena inkriminacije, ki je v preprečevanju zmote, v katero bi lahko bili pravosodni organi s tem kaznivim dejanjem spravljeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 47, 123, 123/1.
blagovne znamke - varstvo konkurence - dejanje nelojalne konkurence - začasna odredba - gospodarski promet - namen trženja - nastopanje na trgu
O gospodarskem prometu govorimo, kadar se določena dejavnost opravlja na trgu (običajno) proti plačilu, zaradi pridobitve tržnega položaja. Merilo za gospodarski promet je, ali je fizična ali pravna oseba na trgu (kot ekonomskem prostoru, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje in na katerem učinkuje ali bi moglo učinkovati neko dejanje v konkurenci) podrejena tržnim zakonitostim. Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja pravne ali fizične osebe kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, na trgu, je namen, zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ člen 40. ZPIZ-1 člen 17, 396, 396/1.
predčasna pokojnina – samostojni podjetnik
Ker tožnik ni bil v delovnem razmerju, temveč samostojni podjetnik, in mu zato delovno razmerje ni moglo prenehati zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov, ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, določenih v 2. alinei 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1, po kateri je mogoče predčasno pokojnino ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe priznati zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno 31. 12. 1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen.
stroški - zahteva za povrnitev stroškov - prepozna zahteva
Ker je upnik upravičeno predvideval, da mu bodo nadaljnji izvršilni stroški v zvezi s premičninsko izvršbo še nastali, ni prepozna njegova zahteva za njihovo povrnitev, podana takoj po tem, ko je upnik umaknil izvršilni predlog za to sredstvo izvršbe.
ZASP člen 92, 92/1, 92/1-3, 92/5, 167, 167/1. OZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
založniška pogodba - prenehanje založniške pogodbe- trajanje založniške pogodbe - izgubljeni dobiček - materialna avtorska pravica - pravica do reprodukcije, objave in distribucije dela
V skladu s 3. točko 1. odstavka 92. člena ZASP založniška pogodba preneha, če je potekel rok trajanja pogodbe. Ker tožena stranka delno svoje pogodbene obveznosti izdaje dela ni izpolnila, je potekel rok trajanja pogodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 92. člena ZASP. Založniška pogodba je s tem prenehala po samem zakonu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da tožnik ni dvignil poštne pošiljke, ker je bil na dopustu, tako da je obvestilo o nameravani odpovedi prejel šele kasneje kot odpoved, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tridesetdnevni rok za sodno varstvo je v konkretnem primeru začel teči najkasneje, ko je tožnik podpisal sporazum o izplačilu odpravnine. Ker je v sporazumu jasno zapisano, da se tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja z zadnjim dnem delovnega razmerja izplača odpravnina po individualni pogodbi o zaposlitvi, je namreč treba šteti, da je ob podpisu izvedel za kršitev pravice v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica
V postopku delitve skupnega premoženja je treba najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in pri tem ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno in za katero je med udeležencema to sporno.
V zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo v pravdi, pa mora sodišče tudi natančno obrazložiti, zakaj šteje pravico napotenega na pravdo za manj verjetno.
Ker pritožnik ni bil postavljen za izvedenca in je bil zaslišan zgolj kot priča, ni upravičen do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, ampak le do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljeni zaslužek.
pojem skupnih prostorov - ničnost pogodbe - nedopusten predmet pogodbe
Prostor, kjer se nahajajo skupne naprave, je skupni prostor, še zlasti, če je po svoji funkciji namenjen (samo) temu, da se tam nahajajo te naprave, pri čemer je bilo v osnovi zamišljeno, da je prostor za te naprave prav recepcija, kar izhaja iz PGD dokumentacije, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Po presoji pritožbenega sodišča zato niti ni pomembno, ali bi se teoretično dalo izvesti prestavitev vseh naštetih naprav v kakšen drug prostor in s kakšnimi stroški, saj bi enako sicer lahko vejalo tudi za primeroma naštete skupne prostore, kot so pralnica, sušilnica, kolesarnica.
Sodba sodišča prve stopnje se pravilno sklicuje na določbi 47. in 49. čl. ZOR, ki predpisujeta ničnost posla, če gre za nedopusten pogodbeni predmet, tak pa je, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Prisilni predpisi urejajo, kaj je skupni prostor in kako se lahko z njim razpolaga (13. in 14. čl. SZ).