OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0055138
URS člen 22. ZIKS člen 145. Zden člen 16.
zaplemba premoženja - premoženje v nekdanji drugi republiki - zavezanec za vračilo premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - odškodnina za zaplenjeno premoženje
Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Prav ima predlagatelj, da je bilo celotno zaplenjeno premoženje izročeno MLO Ljubljana-mesto. Ni relevantno, da je bilo za izvedbo kazni zaprošeno drugo sodišče. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena.
Na prvi pogled bi se sicer v prvostopenjski odločbi zastopano stališče, po katerem neupravičeno obsojenemu Republika Slovenija (RS) ne bi bila zavezana glede premoženja, ki se sedaj nahaja v drugi državi (eni izmed republik nekdanje skupne države), zdelo najbližje občutku pravičnosti, saj bi bila po nasprotnem RS „prikrajšana“, ker bi plača odškodnino za premoženje, ki ga dejansko nima. Vendar zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala, na primer koristi od prevzetega premoženja. Po presoji pritožbenega sodišča je treba privzeti povsem obratno izhodišče, in sicer položaj oškodovanca oziroma tistega, ki mu je bila neupravičeno izrečena kazen zaplembe premoženja. Izkaže se, da bi bil v tem primeru neupravičeno diskriminiran tisti obsojenec, katerega premoženje se je nahajalo na področju kašne druge od republik nekdanje skupne države. Njegov položaj bi bil odvisen od uspeha uveljavljanja pravic v sedaj drugi samostojni državi in njenega pravnega reda. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. čl. Ustave RS).
izvršba na nepremičnine - zaščitena kmetija - iz izvršbe izvzete nepremičnine
Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.
Zahtevku za izročitev stvari je mogoče ugoditi le v primeru, če ima tožena stranka stvar v dejanski oblasti, torej vsaj v posredni posesti, ki omogoča dostopnost do stvari.
URS člen 50, 156. UZITUL člen 18. MSVN člen 8. ZPIZVZ člen 2, 2/4.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – MSVN
Tožniku, ki mu je toženec že pravnomočno priznal pravico do starostne pokojnine na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ od dneva pridobitve državljanstva R Slovenije z naturalizacijo, na podlagi določb MSVN, ki niso neposredno uporabljive, temveč predstavljajo le podlago za sprejetje morebitnih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic tudi glede izplačevanja pokojnin, ni mogoče priznati pravice do pokojnine.
ZPIZ člen 165, 165/1, 165, 165/1. ZPIZ-1 člen 134, 134/1, 134/1, 134.
dolžnost preživljanja - družinski član - varstveni dodatek
Ker ZPIZ-1 v 1. odstavku 134. člena za razliko od starega zakona (ZPIZ), ki je glede dolžnosti preživljanja družinskih članov v zvezi s pridobitvijo pravice do varstvenega dodatka napotoval na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne napotuje na druge predpise, dolžnost preživljanja drugih družinskih članov lahko izhaja tudi iz sklenjene izvršilne pogodbe.
Iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena 28.11.2007. Tega dne, ko je bila opravljena nadomestna vročitev se šteje, da je dolžnik pisanje prejel, ali je tega dne dolžnikova žena tudi njemu pisanje predala, to ni pomembno, kajti ta dan se šteje, da je bilo njemu pisanje vročeno.
Ker pritožnik ni bil postavljen za izvedenca in je bil zaslišan zgolj kot priča, ni upravičen do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, ampak le do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljeni zaslužek.
kršitev osebnostne pravice - skupinski pretep - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - delež odgovornosti varnostnika - odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob takem dejanskem stanju je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tudi tožniki s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj nedopustna ravnanja vseh udeležencev prerivanja in pretepanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja.
pojem skupnih prostorov - ničnost pogodbe - nedopusten predmet pogodbe
Prostor, kjer se nahajajo skupne naprave, je skupni prostor, še zlasti, če je po svoji funkciji namenjen (samo) temu, da se tam nahajajo te naprave, pri čemer je bilo v osnovi zamišljeno, da je prostor za te naprave prav recepcija, kar izhaja iz PGD dokumentacije, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Po presoji pritožbenega sodišča zato niti ni pomembno, ali bi se teoretično dalo izvesti prestavitev vseh naštetih naprav v kakšen drug prostor in s kakšnimi stroški, saj bi enako sicer lahko vejalo tudi za primeroma naštete skupne prostore, kot so pralnica, sušilnica, kolesarnica.
Sodba sodišča prve stopnje se pravilno sklicuje na določbi 47. in 49. čl. ZOR, ki predpisujeta ničnost posla, če gre za nedopusten pogodbeni predmet, tak pa je, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Prisilni predpisi urejajo, kaj je skupni prostor in kako se lahko z njim razpolaga (13. in 14. čl. SZ).
Ztuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1, 18, 18/1, 376, 376/1. ZDRS člen 40, 40. URS člen 32, 154, 32, 154. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353. ZBPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. OZ člen 352, 352/1, 1060, 352, 352/1, 1060.
zastaranje odškodninske obveznosti - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - premoženjska škoda
Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003
Če dolžnik iz naslova predkupne pravice in tretji (kupec) kasneje sporno pogodbo sama razveljavita in vzpostavita prejšnje zemljiškoknjižno stanje, predkupni upravičenec več ne more uveljavljati zahtevkov iz 512. člena OZ. Njegova predkupna pravica je znova postala speča.
Sodišče je glede aktivne legitimacije v izvršilnem postopku vezano izključno na izvršilni naslov ali nanj skupaj z listino, ki dokazuje prehod terjatve.
ZST člen Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12, Taksa tarifa številka 2, 3, 6, 7, 12. ZS člen 99, 99. ZPP člen 32, 482, 32, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 50, 51.
stvarna pristojnost - plačilo takse za sklep o nepristojnosti - taksa za sklep o nepristojnosti - delitev deleža družbe s prodajo - delitev skupnega premoženja - delitev premoženja
Za odločanje v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je pristojno okrajno sodišče tudi v primeru delitve deleža družbe s prodajo le-tega.
Ni taksne obveznosti za pritožbo proti sklepu, s katerim se v nepravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
2. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tridesetdnevni rok za sodno varstvo je v konkretnem primeru začel teči najkasneje, ko je tožnik podpisal sporazum o izplačilu odpravnine. Ker je v sporazumu jasno zapisano, da se tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja z zadnjim dnem delovnega razmerja izplača odpravnina po individualni pogodbi o zaposlitvi, je namreč treba šteti, da je ob podpisu izvedel za kršitev pravice v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vezanost izvršilnega sodišča na vsebino izvršilnega naslova
Skladno z 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve. Izvršilno sodišče je na vsebino izvršilnega naslova vezano, zato ga ni mogoče dopolnjevati oz. smiselno vsebinsko razlagati z nobenimi dodatnimi listinami, njegove vsebine pa tudi ni mogoče utemeljevati s predlaganim zaslišanjem (sodnice), za kar se zavzema pritožba.
prekinitev delovega razmerja - prenehanje zavarovanja - škoda
Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke.