prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tridesetdnevni rok za sodno varstvo je v konkretnem primeru začel teči najkasneje, ko je tožnik podpisal sporazum o izplačilu odpravnine. Ker je v sporazumu jasno zapisano, da se tožniku zaradi prenehanja delovnega razmerja z zadnjim dnem delovnega razmerja izplača odpravnina po individualni pogodbi o zaposlitvi, je namreč treba šteti, da je ob podpisu izvedel za kršitev pravice v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0055138
URS člen 22. ZIKS člen 145. Zden člen 16.
zaplemba premoženja - premoženje v nekdanji drugi republiki - zavezanec za vračilo premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - odškodnina za zaplenjeno premoženje
Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Prav ima predlagatelj, da je bilo celotno zaplenjeno premoženje izročeno MLO Ljubljana-mesto. Ni relevantno, da je bilo za izvedbo kazni zaprošeno drugo sodišče. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena.
Na prvi pogled bi se sicer v prvostopenjski odločbi zastopano stališče, po katerem neupravičeno obsojenemu Republika Slovenija (RS) ne bi bila zavezana glede premoženja, ki se sedaj nahaja v drugi državi (eni izmed republik nekdanje skupne države), zdelo najbližje občutku pravičnosti, saj bi bila po nasprotnem RS „prikrajšana“, ker bi plača odškodnino za premoženje, ki ga dejansko nima. Vendar zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala, na primer koristi od prevzetega premoženja. Po presoji pritožbenega sodišča je treba privzeti povsem obratno izhodišče, in sicer položaj oškodovanca oziroma tistega, ki mu je bila neupravičeno izrečena kazen zaplembe premoženja. Izkaže se, da bi bil v tem primeru neupravičeno diskriminiran tisti obsojenec, katerega premoženje se je nahajalo na področju kašne druge od republik nekdanje skupne države. Njegov položaj bi bil odvisen od uspeha uveljavljanja pravic v sedaj drugi samostojni državi in njenega pravnega reda. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. čl. Ustave RS).
V predmetni zadevi je pritožnik priglasil stransko intervencijo, ki je sodišče nato ni dopustilo (sklep o tem je pravnomočen) in je zato ob smiselni uporabi člena 154/I ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo prvostopenjsko sodišče, pritožnik dolžan povrniti tožeči stranki stroške, ki jih je ta utrpela v zvezi s stransko intervencijo.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
2. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa.
URS člen 134, 134. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 147, 147/1, 147/2.
protipravnost sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu
Samostojna odškodninska tožba proti sodniku je, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je sodnica namerno povzročila škodo tožniku in napačno odločila v zadevi, je lahko pravna podlaga v tem primeru določba 147. člena OZ. Ker je dokazni postopek pokazal, da ni šlo za namerno napako, ampak za enkratno razveljavitev sodne odločbe, ni ne namerno povzročene škode, ne protipravnosti v ravnanju sodnice. Zato za to škodo ne odgovarja sodnica in tudi ne Republika Slovenija po 1. odst. 147. člena OZ.
izvršba na nepremičnine - zaščitena kmetija - iz izvršbe izvzete nepremičnine
Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.
pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih
Pravna podlaga za odločanje o pristojnosti slovenskega sodišča je Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe ES št. 1347/2000 - v nadaljevanju Uredba, ki se neposredno uporablja in je del nacionalnega prava države članice EU.
Ztuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1, 18, 18/1, 376, 376/1. ZDRS člen 40, 40. URS člen 32, 154, 32, 154. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 163, 163/1, 165, 165/1, 169, 169/1, 339, 339/-14, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2, 353. ZBPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. OZ člen 352, 352/1, 1060, 352, 352/1, 1060.
zastaranje odškodninske obveznosti - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - premoženjska škoda
Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003
kršitev osebnostne pravice - skupinski pretep - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - delež odgovornosti varnostnika - odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob takem dejanskem stanju je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tudi tožniki s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj nedopustna ravnanja vseh udeležencev prerivanja in pretepanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja.
spor majhne vrednosti - pobotanje v pravdi - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor, postavljen na glavni obravnavi - dopustnost pobotnega ugovora
Prvostopenjsko sodišče pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP.
sodba na podlagi pripoznave - pravnomočnost - razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave - stranska intervencija
Po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Zahtevku za izročitev stvari je mogoče ugoditi le v primeru, če ima tožena stranka stvar v dejanski oblasti, torej vsaj v posredni posesti, ki omogoča dostopnost do stvari.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil.
pojem skupnih prostorov - ničnost pogodbe - nedopusten predmet pogodbe
Prostor, kjer se nahajajo skupne naprave, je skupni prostor, še zlasti, če je po svoji funkciji namenjen (samo) temu, da se tam nahajajo te naprave, pri čemer je bilo v osnovi zamišljeno, da je prostor za te naprave prav recepcija, kar izhaja iz PGD dokumentacije, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Po presoji pritožbenega sodišča zato niti ni pomembno, ali bi se teoretično dalo izvesti prestavitev vseh naštetih naprav v kakšen drug prostor in s kakšnimi stroški, saj bi enako sicer lahko vejalo tudi za primeroma naštete skupne prostore, kot so pralnica, sušilnica, kolesarnica.
Sodba sodišča prve stopnje se pravilno sklicuje na določbi 47. in 49. čl. ZOR, ki predpisujeta ničnost posla, če gre za nedopusten pogodbeni predmet, tak pa je, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Prisilni predpisi urejajo, kaj je skupni prostor in kako se lahko z njim razpolaga (13. in 14. čl. SZ).
Če dolžnik iz naslova predkupne pravice in tretji (kupec) kasneje sporno pogodbo sama razveljavita in vzpostavita prejšnje zemljiškoknjižno stanje, predkupni upravičenec več ne more uveljavljati zahtevkov iz 512. člena OZ. Njegova predkupna pravica je znova postala speča.
Sodišče je glede aktivne legitimacije v izvršilnem postopku vezano izključno na izvršilni naslov ali nanj skupaj z listino, ki dokazuje prehod terjatve.
Iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena 28.11.2007. Tega dne, ko je bila opravljena nadomestna vročitev se šteje, da je dolžnik pisanje prejel, ali je tega dne dolžnikova žena tudi njemu pisanje predala, to ni pomembno, kajti ta dan se šteje, da je bilo njemu pisanje vročeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023136
KZ člen 325, 326, 325, 326. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst prometa - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - spor o pristojnosti
Kaznivo dejanje po 326. čl. KZ opredeljuje kršitev varnosti cestnega prometa v avtomobilskem prometu, če je ogroženo življenje ljudi, ki se prevažajo v avtobusu. Ker pa je voznik avtobusa trčil v oškodovanko, ki je prečkala vozišče, in utrpela hudo telesno poškodbo, iz opisa pa ne izhaja, da bi bila ob tem podana nevarnost za potnike, je treba takšno ravnanje presojati po 325. členu KZ.
narava zemljiškoknjižnega postopka - vknjižba - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na kulturnem spomeniku
V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.