prekinitev delovega razmerja - prenehanje zavarovanja - škoda
Adekvatna posledica nezakonite odpovedi delovnega razmerja je prekinitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se tožnikova škoda kaže v tem, da bi moral, v kolikor bi želel zavarovalno razmerje nadaljevati, sam plačevati zavarovalne premije. Okoliščina, da naj bi v ključnem obdobju dejansko do zavarovalnega primera prišlo in bi bil tožnik, če bi bilo pogodbeno razmerje sklenjeno, upravičen do zavarovalnine, pa ni več v neposredni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke.
narava zemljiškoknjižnega postopka - vknjižba - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na kulturnem spomeniku
V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.
zagovornik po uradni dolžnosti - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - sklep o razrešitvi - priporni razlog ponovitvene nevarnost - domneva nedolžnosti
Funkcija zagovornika po uradni dolžnosti preneha z dnem njegove razrešitve. Ker pa je bil v konkretnem primeru izdan sklep o razrešitvi isti dan, kot je zagovornik vložil v korist priprtega obdolženca pritožbo zoper sklep o podaljšanju (hišnega) pripora, je treba šteti, da je bil upravičen do vložitve pritožbe.
Ko sodišče odloča o priporu (smiselno tudi o hišnem priporu) iz razloga ponovitvene nevarnosti, je vselej dolžno ugotoviti obstoj konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoč na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da bi obtoženec ponovil določeno specifično sklepanje. Za takšno sklepanje morata biti ugotovljena vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina iz 3. točke 1. odst. 201. člena ZKP. ZKP kot objektivne okoliščine določa težo kaznivega dejanja, način storitve, okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno; in kot subjektivne okoliščine obtoženčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali pa obstoj kakšne druge posebne okoliščine, ki kaže na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Okoliščina, da je bil obtoženec obravnavan pred policijo za premoženjske delikte, ne predstavlja nobene takšne okoliščine, ki jih določa zakon, in je celo v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 3. člena ZKP.