zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor – sklep o upravičenosti pripora – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - skrajšani postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim sodnik vsak mesec dni preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor (v skrajšanem postopku na podlagi določbe tretjega odstavka 432. člena ZKP), ni dovoljena.
mediji - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost interesa ali pravice
Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.
Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca
Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana.
URS člen 15, 15/4, 15/5, 26, 26/1, 43, 157, 157/2. EKČP člen 13, 41. Protokol 1 k EKČP člen 3. OZ člen 179, 179/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2.
volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda
V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v primeru, kakršnega v tožbi zatrjuje tožnik, mogoče uveljavljati s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi 4. člena ZUS-1, ki prizadetemu posamezniku omogoča zahtevati ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino, drugačne razlage navedenih določb 26. člena Ustave, kot je uveljavljena v sodni praksi Vrhovnega sodišča, v tem primeru ni mogoče opreti na četrti odstavek 15. člena Ustave.
dokazovanje - dejansko stanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - dokazni standardi - pojem izkazanosti - pojem dokazanosti - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - dokazna stiska - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker gre pri ugotavljanju obstoja indicev in pri nadaljnjem indičnem sklepanju na (ne)obstoj odločilnega dejstva za sestavni del dokazne ocene, izpodbijana odločba v tem obsegu ne more biti predmet revizijskega preizkusa, razen v primeru procesne kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene.
Izraz „izkazanost“ se od izraza „dokazanost“ razlikuje v tem, da sodišče do spoznanja o dejstvih ni prišlo po strogih pravilih izvajanja dokazov, ki sicer veljajo za dokazovanje pri meritornem odločanju, pač pa na poenostavljen način.
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo o pristojnosti.
ZP-1 člen 113a, 113a/2, 113c, 113c/2. ZPrCP člen 110, 110/2-7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - prekršek - prepoved vožnje motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - upravljanje vozila kljub prepovedi vožnje motornega vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.
identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitosti
Institut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako nekompatibilna, da utemeljenost enega izključuje utemeljenost drugega (objektivni vidik identitete). Prav tako na identiteto spora ne vpliva različen procesni položaj strank v obeh pravdah: z vidika subjektivnega elementa identitete spora sta dve pravdi identični tudi tedaj, ko v obeh sodelujeta isti stranki, čeprav v obratnih procesnih položajih (ko je tožnik iz ene pravde v drugi pravdi tožen in obratno).
Dolžnost zmanjševati škodo sicer oškodovancu nalaga, da stori vse, da bi se škoda zmanjšala. Tudi pogodbi zvesto stranko, torej tožnika, ki mu je nastala škoda zaradi toženkine nepravilne izpolnitve pogodbe, zadane breme zmanjšanja škode, kar pa tožniku ne nalaga več kot dveletne uporabe objekta z ogrevanjem, ki deluje le na rezervne električne grelce in ne na primarni sistem zemlja - sonce, kar prinese dobrih 1.600,00 EUR stroškov električne energije več na (zimski) mesec.
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6, 635, 635/2-1, 635/3, 635/4. OZ člen 1012.
gospodarska družba - statusno preoblikovanje stečajnega dolžnika - vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - poroštvo
Oddelitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se po določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu (kar glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah pomeni, da je vknjižba lastninske pravice nove družbe zgolj deklaratornega značaja).
Vpis statusnega preoblikovanja v sodni register je konstitutivnega značaja. Morebitne naknadno ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na z vpisom nastale pravne posledice – te so vsebinsko tako kompleksne in daljnosežne, da bi bilo težko vzpostaviti stanje pred vpisom, zato zakon določa, da učinki vpisa v register ostanejo v veljavi navkljub morebitnim pomanjkljivostim.
Ni pomembno, da je bila terjatev tožeče stranke, za katero kot solidarni dolžnik odgovarja tudi tožena stranka, priznana v stečajnem postopku dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ bi bila tožena stranka prosta svoje obveznosti le v primeru, če bi bila terjatev že poplačana.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka, ker je glede na vse okoliščine primera mogel zvedeti za škodo in storilca. Tožbeni zahtevek je zastaral, saj tudi če bi sodišče štelo, da je zastaralni rok začel teči z dnem, ko je bila tožniku vročena odločba Agencije (16. 1. 2007) in je protipravno stanje prenehalo, je do dne, ko je na Državno pravobranilstvo naslovil odškodninski zahtevek (28. 6. 2010), minilo več kot 3 leta in je subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ potekel.
Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine.
V ta namen Vrhovno sodišče že od 1991 spremlja sodno prakso tako, da evidentira posamezne primere. Ti primeri so predhodno razvrščeni in obdelani, da je uporabnikom sploh omogočena oziroma da jim je omogočena lažja primerjava. Opredelitev teže poškodbe po Fischerju v sodni odločbi ni nujna. Fischerjev sistem (razvrščanje poškodb v šest temeljnih skupin glede na težo poškodbe) predstavlja le okvirni pripomoček, ki sodiščem pomaga pri iskanju in primerjavi podobnih primerov in odmeri denarne odškodnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007713
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 134.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Kaznivo dejanje po 134. členu KZ-1 je dokončano z ugrabitvijo, če je ta storjena z namenom prisiliti ugrabljeno osebo (ali koga drugega), da nekaj stori (opusti ali trpi). Daljši čas trajanja ugrabitve ni odločilen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 392, 393, 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3. OZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - rok za vložitev - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka zoper sodno poravnavo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tretje tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).