obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku glede obstoja odpovednega razloga povzelo le razloge (pa še to ne v celoti), ki jih je v razveljavitvenem sklepu navedlo Vrhovno sodišče, ki je odločalo o reviziji tožene stranke. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, zato bi moralo zavzeti stališče do vseh relevantnih pritožbenih navedb in do sodbe sodišča prve stopnje (lahko tudi, ne pa nujno, z razlogi Vrhovnega sodišča). Sodba, ki ne odgovori na pritožbene navedbe, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in je ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZDR-1 člen 89, 89/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid - odpoved delovnemu invalidu - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Tožnik bi v tem delovnem sporu lahko uspel le v primeru, če bi izpodbijal pravilnost ugotovitev v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storil.
Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za določbe 101. in 102. člena ZPIZ-1.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - statusno preoblikovanje - oddelitev - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pasivna legitimacija
Revizija ima prav, da prvotno tožena stranka A., bb d.o.o. ni ista pravna oseba kot sedaj A., cc d.o.o.. Revidentka je z oddelitvijo nastala 23. 12. 2013. Do tedaj je bila sestavni del A., bb d.o.o., ki ji je bila vročena tožba in je nanjo tudi odgovorila. Tako prenosna kot prevzemna družba sta sodelovali v postopku in vedeli, da se tožba glasi na A. d. o. o., ulica..., to je skrajšano firmo in sedež, ki je od 23. 12. 2013 dalje pripadala revidentki. Nobena o spremembi sodišča ni obvestila. Revidentka je v spis 24. 1. 2014 vložila celo pripravljalno vlogo kot da spremembe ne bi bilo. Zato njena trditev, da se postopka ni udeleževala, ni resnična.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.
sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - odškodnina - razlika plače
V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 334, 334/2, 383.
umik revizije
Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu za vprašanje postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Vprašanje umika revizije v ZUS-1 ni urejeno, ZPP pa v 383. členu določa, da se za revizijo, če ni v določbah o reviziji drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi drugi odstavek 334. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ob smiselni uporabi navedene določbe za revizijo je Vrhovno sodišče po prejemu vloge, s katero je tožeča stranka umaknila revizijo, ugotovilo umik revizije.
Stanovanje, ki se je pred prodajo že uporabljalo za bivanje, že zaradi tega, ker zanj ne ob prodaji niti kasneje uporabnega dovoljenja ni bilo mogoče dobiti, ni imelo pravnih lastnosti, ki se za stanovanja običajno pričakujejo v pravnem prometu.
Merilo znižanja kupnine je razmerje vrednosti. Zato je treba ugotoviti: (1) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu brez napake, (2) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu z ugotovljeno napako, (3) razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in (4) v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri pridobitvi dokazov niso bile kršene ne človekove pravice niti določbe ZKP, ki bi posebej določale, da je dokaz, pridobljen na način kot v obravnavanem primeru, nezakonit.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za revizijo - nepopolna revizija - zavženje revizije
Izpodbijana odločba pritožbenega sodišča je bila izdana 25. 9. 2013. Pooblastilo, ki ga je reviziji priložil odvetnik tožnika, je bilo sestavljeno 15. 8. 2013 in torej ni novo v smislu določila 95. člena ZPP.
OZ člen 133, 133/3, 133/4. ZPP člen 41, 41/1, 45, 133, 133/3, 180, 180/2, 370, 37073, 376, 376/5.
okoljska tožba - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - imisije - odstranitev škodne nevarnosti - običajne meje imisij - škoda, ki presega običajno mejo - opravljanje splošno koristne dejavnosti - upravičeni ukrepi - preventivni ukrepi - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Zahtevek po četrtem odstavku 133. člena OZ je utemeljen le, če se ugotovi preseganje običajnih meja imisij in če je preventivni ukrep, ki ga predlaga prizadeti tožnik, upravičen. Ker preseganje običajnih meja imisij v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, tožnica z revizijo ne more uspeti, pa čeprav bi bila revizija glede presoje o (ne)primernosti predlaganih ukrepov utemeljena.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo
Namen in upravičenost pravnih sredstev je v odpravljanju napačnih odločitev - ta bi bil popolnoma izničen, če sodišče druge stopnje o pritožbi ne bi odločilo, s tem pa bi bilo tudi negirano načelo dvostopenjskega sojenja.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev
Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007735
ZKP člen 75, 372, 372-5, 374, 420, 420/5.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – individualizacija kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – menjava zagovornika
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi, ne glede na dejstvo, da je pritožbo vložil drug zagovornik, kot vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti.
V primeru, ko se najemodajalec in najemnik s pogodbo (pred ali po prenehanju najemnega razmerja) ne dogovorita o povrnitvi vlaganj, ki jih je na najetih nepremičninah opravil najemnik v soglasju z najemodajalcem, pridejo za presojo takšnega zahtevka v poštev določbe o neupravičeni pridobitvi iz prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
Tožnik je obogatitev toženke utemeljeval z množico dejstev, od katerih nekatera zaradi zgoraj opredeljenih značilnosti kondikcijskih zahtevkov res ne vodijo do zaključka o toženkini obogatitvi, vendar je za presojo sklepčnosti bistvena tožnikova trditev, da s cenilcem dokazuje tudi večvrednost nepremičnine.
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov, enako kot vse ostale dokaze, pri čemer sodišča ne veže nobeno formalno dokazno pravilo (stališče v zahtevi, da naj bi bilo izvedensko mnenje s področja forenzičnih preiskav pisave kot dokaz v postopku dopustno le, če je izvedenec pri svojem delu razpolagal z vsaj šestimi ad hoc odvzetimi primerjalnimi podpisi, gre razumeti prav v smeri zavzemanja za neke vrste formalno dokazno pravilo).
Kršitev pravice obrambe ni podana, saj je bila obrambi dana možnost grajanja izbrane metode dela izvedenca.
pravica uporabe stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - izselitev - ugovor zastaranja - prekluzija - trditveno breme - pravočasnost navajanja trditev glede ugovora zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je (zaradi česar vprašanja zastaranja ni obravnavalo) kršilo določbi 286. in 286.a člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Ob smiselni uporabi 334. člena ZPP je Vrhovno sodišče v upravnem sporu po prejemu vloge, s katero je revident umaknil revizijo, ugotovilo umik revizije.
ZKP člen 201, 201/1-3, 212, 371, 371/1-11. ZIKS-1 člen 151, 151/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – podaljšanje pripora – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje po ZDZdr ni alternativni ukrep priporu. Pripornikom, ki potrebujejo psihiatrično zdravljenje v bolnišnici, je ustrezno zdravljenje zagotovljeno na oddelku za forenzično psihiatrijo v zdravstvenem zavodu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – izločitev – rok za zahtevo za izločitev - obvestilo o seji pritožbenega senata - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – pravni pouk – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zagovornik
Ker pravica zahtevati izločitev sodnikov v zakonskem roku ni bila uveljavljana, obsojenca ne moreta šele v izrednem pravnem sredstvu trditi, da naj bi sodišče zagrešilo procesno kršitev kot posledico kršitve iz 6. točke 39. člena ZKP in s tem kršilo pravico do nepristranskega sodišča.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/6. ZPP člen 371, 371/2.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - stiki z otrokom - obseg stikov - prazniki - počitnice - nadomestitev odpadlega stika z otrokom - bolezen otroka - predložitev potrdila o zdravstvenem stanju otroka
Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.