Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (SFRJ 51/64) člen 126. ZPIZ-1 člen 390. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21, 35.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - zavarovalna doba v tujini - priznanje slovenskega nosilca zavarovanja - poseg v pridobljene pravice
Odločba, s katero je pravna prednica toženke ugodila zahtevku tožnika in mu kot zavarovancu v zavarovalno dobo štela čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju pri nekaterih (konkretno navedenih) delodajalcih v Srbiji, ne pomeni priznanje slovenske zavarovalne dobe, ki bi morala toženka v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju upoštevati kot slovensko dobo.
Toženka z odmero invalidske pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ni posegla v že pridobljeno in priznano pravico in mu ni izbrisala pokojninske dobe, saj ne gre za zanikanje te dobe, temveč zgolj za to, kateri nosilec zavarovanja jo mora upoštevati.
preplačilo iz naslova starostne pokojnine - narava socialnega spora - zavrženje revizije
Spor o ugotovitvi preplačila in vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova starostne pokojnine in letnega dodatka ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva.
ZJV člen 24, 35, 39, 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 214, 251, 254.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS obravnavati kot celoto, mora komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
ZS člen 97, 97/1, 97/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 32, 32-6, 482, 482/1, 482/1-2.
spor o pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - odškodninska odgovornost direktorja
V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih zneskov, ki naj bi si jih dal nezakonito, brez pravne podlage izplačati. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO
VS3006571
ZZZ-1 člen 8, 8/1, 9, 9/1, 18, 19. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, člen 1, 22, 23.
delavci napoteni na delo v tujino - povrnitev stroškov za nastanitev - veleposlanik - rezidenca - najem rezidence - depozit
Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik), še zlasti ob dejstvu, da je tožnica omogočala veleposlanikom, da pri najemu rezidence lahko nastopajo kot pogodbena stranka.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 334, 334/2, 383.
umik revizije
Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu za vprašanje postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Vprašanje umika revizije v ZUS-1 ni urejeno, ZPP pa v 383. členu določa, da se za revizijo, če ni v določbah o reviziji drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi drugi odstavek 334. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ob smiselni uporabi navedene določbe za revizijo je Vrhovno sodišče po prejemu vloge, s katero je tožeča stranka umaknila revizijo, ugotovilo umik revizije.
Stanovanje, ki se je pred prodajo že uporabljalo za bivanje, že zaradi tega, ker zanj ne ob prodaji niti kasneje uporabnega dovoljenja ni bilo mogoče dobiti, ni imelo pravnih lastnosti, ki se za stanovanja običajno pričakujejo v pravnem prometu.
Merilo znižanja kupnine je razmerje vrednosti. Zato je treba ugotoviti: (1) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu brez napake, (2) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu z ugotovljeno napako, (3) razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in (4) v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Pravna podlaga pravice do popravka je podana že na ustavni ravni (40. člen Ustave). Z zakonom je mogoče določiti le način uresničevanja te pravice (način uresničevanja pravice pa ne more posegati v samo substanco pravice). Normativna hipoteza 40. člena Ustave ne predvideva, da bi moralo biti obvestilo, katerega popravek se zahteva, netočno, neresnično.
Določbe šeste alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave).
Ker iz njegove vsebine ne izhaja nič, kar bi bilo objektivno žaljivo oziroma bi lahko šlo na rovaš prikrajšanja tožničine ustavne pravice do popravka, je bilo treba revizijske očitke tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljene.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/6. ZPP člen 371, 371/2.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - stiki z otrokom - obseg stikov - prazniki - počitnice - nadomestitev odpadlega stika z otrokom - bolezen otroka - predložitev potrdila o zdravstvenem stanju otroka
Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007740
ZKP člen 105, 285a, 285a/3-5. KZ-1 člen 57, 74.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - samovoljnost – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjskopravne koristi – pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ob izreku pogojne obsodbe sodišče oceni ali za njen izrek zadošča splošen pogoj iz drugega odstavka 57. člena KZ-1 ali pa je treba določiti še dopolnilne, posebne pogoje, ki jih kot utrditev opozorila lahko sodišče določi zato, da bi pogojna obsodba dosegla svoj cilj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – izločitev – rok za zahtevo za izločitev - obvestilo o seji pritožbenega senata - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – pravni pouk – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zagovornik
Ker pravica zahtevati izločitev sodnikov v zakonskem roku ni bila uveljavljana, obsojenca ne moreta šele v izrednem pravnem sredstvu trditi, da naj bi sodišče zagrešilo procesno kršitev kot posledico kršitve iz 6. točke 39. člena ZKP in s tem kršilo pravico do nepristranskega sodišča.
OZ člen 50, 190, 238, 239/1, 520, 520/1. SPZ člen 38, 38/5. ZPP člen 370, 370/3.
izpolnitveni zahtevek - navidezna pogodba - odkupna pravica - pridržek lastninske pravice - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revidentka v reviziji zgolj ponavlja svoje pritožbene trditve, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje, zato vrhovno sodišče nanje odgovori zgolj v tistem delu, ki predstavlja dovoljene revizijske razloge.
Predmet tožbenega zahtevka je denarna terjatev, ki se skladno z določbama prvega in tretjega odstavka 393. člena OZ deli med tožnike po enakih delih. Vrednost izpodbijanega dela za vsakega od revidentov po navedenem kriteriju znaša 3.347,69 EUR in ne dosega praga za dovoljenost direktne revizije.
ZIZ člen 3, 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 42, 42c/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 117, 117/1, 397, 397/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni postopek - predlog za obnovo postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavitev klavzule pravnomočnosti v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi VL, je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot družinski član stranke v postopku - strokovni sodelavec
Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem je kot strokovna sodelavka zaposlena hči (in vnukinja) tožencev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Morebitni izločitveni razlog, ki se nanaša na konkretno sodnico, še ne utemeljuje pristranskosti celotnega sodišča. Predloga za delegacijo pa prav tako ne utemeljuje predlagateljevo očitno nezadovoljstvo z izidom neke druge pravde, v kateri je nastopal kot stranka.
Cilj in namen predobravnavnega naroka ni pogajanje med obdolžencem in sodiščem, temveč je to le faza postopka, v kateri je obdolžencu dana možnost, da se izjavi o krivdi ter o nadaljnjem teku kazenskega postopka.
Z navajanji o pričakovanju obsojenca, da mu bo ob priznanju krivde izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je predlagala državna tožilka in le ta nadomeščena z delom v splošno korist, vložnik uveljavlja pritožbeni razlog po 374. členu ZKP (ki v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljen) in ne kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije - odsvojitev poslovnega deleža - spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni gospodarski spor, zato ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (166.640,00 EUR) predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 25.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino - lastninska pravica na zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali konkretni dogovor o gradnji objekta izključuje možnost izvirne pridobitve lastninske pravice na zemljišču, na katerem stoji objekt (25. člen ZTLR).