KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007740
ZKP člen 105, 285a, 285a/3-5. KZ-1 člen 57, 74.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - samovoljnost – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjskopravne koristi – pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ob izreku pogojne obsodbe sodišče oceni ali za njen izrek zadošča splošen pogoj iz drugega odstavka 57. člena KZ-1 ali pa je treba določiti še dopolnilne, posebne pogoje, ki jih kot utrditev opozorila lahko sodišče določi zato, da bi pogojna obsodba dosegla svoj cilj.
Pravna podlaga pravice do popravka je podana že na ustavni ravni (40. člen Ustave). Z zakonom je mogoče določiti le način uresničevanja te pravice (način uresničevanja pravice pa ne more posegati v samo substanco pravice). Normativna hipoteza 40. člena Ustave ne predvideva, da bi moralo biti obvestilo, katerega popravek se zahteva, netočno, neresnično.
Določbe šeste alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave).
Ker iz njegove vsebine ne izhaja nič, kar bi bilo objektivno žaljivo oziroma bi lahko šlo na rovaš prikrajšanja tožničine ustavne pravice do popravka, je bilo treba revizijske očitke tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljene.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 25.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino - lastninska pravica na zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali konkretni dogovor o gradnji objekta izključuje možnost izvirne pridobitve lastninske pravice na zemljišču, na katerem stoji objekt (25. člen ZTLR).
predlog za dopustitev revizije - odsvojitev poslovnega deleža - spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni gospodarski spor, zato ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (166.640,00 EUR) predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot družinski član stranke v postopku - strokovni sodelavec
Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem je kot strokovna sodelavka zaposlena hči (in vnukinja) tožencev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Morebitni izločitveni razlog, ki se nanaša na konkretno sodnico, še ne utemeljuje pristranskosti celotnega sodišča. Predloga za delegacijo pa prav tako ne utemeljuje predlagateljevo očitno nezadovoljstvo z izidom neke druge pravde, v kateri je nastopal kot stranka.
Cilj in namen predobravnavnega naroka ni pogajanje med obdolžencem in sodiščem, temveč je to le faza postopka, v kateri je obdolžencu dana možnost, da se izjavi o krivdi ter o nadaljnjem teku kazenskega postopka.
Z navajanji o pričakovanju obsojenca, da mu bo ob priznanju krivde izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je predlagala državna tožilka in le ta nadomeščena z delom v splošno korist, vložnik uveljavlja pritožbeni razlog po 374. členu ZKP (ki v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljen) in ne kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
ZIZ člen 3, 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 42, 42c/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 117, 117/1, 397, 397/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni postopek - predlog za obnovo postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavitev klavzule pravnomočnosti v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi VL, je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
OZ člen 50, 190, 238, 239/1, 520, 520/1. SPZ člen 38, 38/5. ZPP člen 370, 370/3.
izpolnitveni zahtevek - navidezna pogodba - odkupna pravica - pridržek lastninske pravice - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revidentka v reviziji zgolj ponavlja svoje pritožbene trditve, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje, zato vrhovno sodišče nanje odgovori zgolj v tistem delu, ki predstavlja dovoljene revizijske razloge.
Predmet tožbenega zahtevka je denarna terjatev, ki se skladno z določbama prvega in tretjega odstavka 393. člena OZ deli med tožnike po enakih delih. Vrednost izpodbijanega dela za vsakega od revidentov po navedenem kriteriju znaša 3.347,69 EUR in ne dosega praga za dovoljenost direktne revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZUP člen 260, 260-5, 268, 270. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev reviziji
Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZJC člen 2, 2/2. URS člen 22, 23, 70, 70/1.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - dovoljenje za zaporo ceste - pravica do udeležbe - tožba, vložena po preteku prireditve - pravi interes za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - stvarno premoženje občine - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra
Stališče sodišča prve stopnje, da si stranka v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bila javna prireditev končana še pred vložitvijo tožbe in je zato treba njeno tožbo zavreči, je v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).
dovoljena revizija - javni razpis - splošne revizijske navedbe - odločba o odobritvi sredstev - pravica do izplačila sredstev - utemeljenost zahteve za izplačilo - upravičeni stroški za izvedbo naložb
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Zavrnitev izplačila sredstev, ki ni v nasprotju z zahtevami predpisov, pa ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, v obravnavanem primeru torej tudi ne ustavnih pravic revidenta.
Obseg pritožničinega premoženja je že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Slabega premoženjskega stanja s posplošeno trditvijo, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ni izkazala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/2, 82, 82/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2.
pravočasnost pritožbe - napačen naslov sodišča
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil tožeči stranki po odvetniku vročen v ponedeljek 17. 2. 2014, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu. Od naslednjega dne, torej od 18. 2. 2014 dalje, je treba šteti začetek petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe.
Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel v torek 4. 3. 2014, to je bil zadnji dan, ko je še bilo mogoče vložiti pravočasno pritožbo. Iz podatkov na pisemski ovojnici, ki je pripeta pritožbi in se nahaja v sodnem spisu, pa je razvidno, da je bila pritožba oddana priporočeno na pošto 24. 3. 2014. Zato je glede na prekluzivni petnajstdnevni rok vložena prepozno in jo je treba kot prepozno zavreči.
Neutemeljeno je sklicevanje na to, da je Upravno sodišče Republike Slovenije v Sloveniji samo eno in da s preselitvijo ni prišlo do ustanovitve drugega sodišča, tako da njegova identiteta ne more biti sporna, zato naslov ni bistven sestavni del in bi morala biti storitev izvedena naslovniku (upravnemu sodišču) in ne „naslovu“. Vloga je namreč pravočasna le, če pravočasno prispe na pristojno sodišče.
dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - akt o podržavljenju
Vprašanja in razlogi, s katerimi tožnica utemeljuje dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera, ne izkazujejo izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija – brezplačna pravna pomoč v kazenski zadevi - dovoljena zaradi zelo hudih posledic - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - vrednost zamolčanega premoženja - verodostojnost izjave
Vrhovno sodišče sicer pritrjuje revidentu, da je treba tudi 20. člen ZBPP razlagati tako, da omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu posledica opravičljivega spregleda prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenost pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim, itd. Vendar pa je prosilec glede na 20. člen ZBPP te okoliščine dolžan po pozivu tožene stranke utemeljiti in izkazati, kar pa v danem primeru ni bilo podano, kot to izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 203, 203/1, 220, 220/2-b, 221, 221/3, 239.
dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolga
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 72, 72/2, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2, 85. ZNNZ člen 37, 38, 39. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vrednotenje stavbnih zemljišč - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč - enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč - exceptio illegalis - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Ker pravilo iz prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz 13. in 14. člena Navodila ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo. Ker tudi vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja, nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen.