KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007735
ZKP člen 75, 372, 372-5, 374, 420, 420/5.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – individualizacija kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – menjava zagovornika
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi, ne glede na dejstvo, da je pritožbo vložil drug zagovornik, kot vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo
Namen in upravičenost pravnih sredstev je v odpravljanju napačnih odločitev - ta bi bil popolnoma izničen, če sodišče druge stopnje o pritožbi ne bi odločilo, s tem pa bi bilo tudi negirano načelo dvostopenjskega sojenja.
OZ člen 133, 133/3, 133/4. ZPP člen 41, 41/1, 45, 133, 133/3, 180, 180/2, 370, 37073, 376, 376/5.
okoljska tožba - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - imisije - odstranitev škodne nevarnosti - običajne meje imisij - škoda, ki presega običajno mejo - opravljanje splošno koristne dejavnosti - upravičeni ukrepi - preventivni ukrepi - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Zahtevek po četrtem odstavku 133. člena OZ je utemeljen le, če se ugotovi preseganje običajnih meja imisij in če je preventivni ukrep, ki ga predlaga prizadeti tožnik, upravičen. Ker preseganje običajnih meja imisij v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, tožnica z revizijo ne more uspeti, pa čeprav bi bila revizija glede presoje o (ne)primernosti predlaganih ukrepov utemeljena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev
Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za revizijo - nepopolna revizija - zavženje revizije
Izpodbijana odločba pritožbenega sodišča je bila izdana 25. 9. 2013. Pooblastilo, ki ga je reviziji priložil odvetnik tožnika, je bilo sestavljeno 15. 8. 2013 in torej ni novo v smislu določila 95. člena ZPP.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri pridobitvi dokazov niso bile kršene ne človekove pravice niti določbe ZKP, ki bi posebej določale, da je dokaz, pridobljen na način kot v obravnavanem primeru, nezakonit.
pravica uporabe stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - izselitev - ugovor zastaranja - prekluzija - trditveno breme - pravočasnost navajanja trditev glede ugovora zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je (zaradi česar vprašanja zastaranja ni obravnavalo) kršilo določbi 286. in 286.a člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Ob smiselni uporabi 334. člena ZPP je Vrhovno sodišče v upravnem sporu po prejemu vloge, s katero je revident umaknil revizijo, ugotovilo umik revizije.
ZKP člen 201, 201/1-3, 212, 371, 371/1-11. ZIKS-1 člen 151, 151/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – podaljšanje pripora – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje po ZDZdr ni alternativni ukrep priporu. Pripornikom, ki potrebujejo psihiatrično zdravljenje v bolnišnici, je ustrezno zdravljenje zagotovljeno na oddelku za forenzično psihiatrijo v zdravstvenem zavodu.
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov, enako kot vse ostale dokaze, pri čemer sodišča ne veže nobeno formalno dokazno pravilo (stališče v zahtevi, da naj bi bilo izvedensko mnenje s področja forenzičnih preiskav pisave kot dokaz v postopku dopustno le, če je izvedenec pri svojem delu razpolagal z vsaj šestimi ad hoc odvzetimi primerjalnimi podpisi, gre razumeti prav v smeri zavzemanja za neke vrste formalno dokazno pravilo).
Kršitev pravice obrambe ni podana, saj je bila obrambi dana možnost grajanja izbrane metode dela izvedenca.
V primeru, ko se najemodajalec in najemnik s pogodbo (pred ali po prenehanju najemnega razmerja) ne dogovorita o povrnitvi vlaganj, ki jih je na najetih nepremičninah opravil najemnik v soglasju z najemodajalcem, pridejo za presojo takšnega zahtevka v poštev določbe o neupravičeni pridobitvi iz prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
Tožnik je obogatitev toženke utemeljeval z množico dejstev, od katerih nekatera zaradi zgoraj opredeljenih značilnosti kondikcijskih zahtevkov res ne vodijo do zaključka o toženkini obogatitvi, vendar je za presojo sklepčnosti bistvena tožnikova trditev, da s cenilcem dokazuje tudi večvrednost nepremičnine.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 72, 72/2, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2, 85. ZNNZ člen 37, 38, 39. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vrednotenje stavbnih zemljišč - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč - enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč - exceptio illegalis - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Ker pravilo iz prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz 13. in 14. člena Navodila ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo. Ker tudi vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja, nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen.
dovoljena revizija – brezplačna pravna pomoč v kazenski zadevi - dovoljena zaradi zelo hudih posledic - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - vrednost zamolčanega premoženja - verodostojnost izjave
Vrhovno sodišče sicer pritrjuje revidentu, da je treba tudi 20. člen ZBPP razlagati tako, da omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu posledica opravičljivega spregleda prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenost pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim, itd. Vendar pa je prosilec glede na 20. člen ZBPP te okoliščine dolžan po pozivu tožene stranke utemeljiti in izkazati, kar pa v danem primeru ni bilo podano, kot to izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZJC člen 2, 2/2.URS člen 22, 23, 70, 70/1.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - dovoljenje za zaporo ceste - pravica do udeležbe - tožba, vložena po poteku prireditve - pravni interes za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - stvarno premoženje občine - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra
Stališče sodišča prve stopnje, da si stranka v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bila javna prireditev končana še pred vložitvijo tožbe in je zato treba njeno tožbo zavreči, je v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 203, 203/1, 220, 220/2-b, 221, 221/3, 239.
dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolga
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni - navedena vrednost spora - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno ne presega mejni znesek 20.000,00 EUR, revizija po vrednosti ni dovoljena.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja. Tega pa tudi ni storil s sklicevanjem na kršitev pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS, ne da bi hkrati opredelil s temi kršitvami povezano pravno vprašanje, njegov pomen za odločitev v obravnavani zadevi in v čem ga je sodišče prve stopnje rešilo nezakonito.
Revident tudi ni izkazal zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni navedel niti pravnega vprašanja niti odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZJC člen 2, 2/2. URS člen 22, 23, 70, 70/1.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - dovoljenje za zaporo ceste - pravica do udeležbe - tožba, vložena po preteku prireditve - pravi interes za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - stvarno premoženje občine - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra
Stališče sodišča prve stopnje, da si stranka v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bila javna prireditev končana še pred vložitvijo tožbe in je zato treba njeno tožbo zavreči, je v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).
dovoljena revizija - javni razpis - splošne revizijske navedbe - odločba o odobritvi sredstev - pravica do izplačila sredstev - utemeljenost zahteve za izplačilo - upravičeni stroški za izvedbo naložb
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Zavrnitev izplačila sredstev, ki ni v nasprotju z zahtevami predpisov, pa ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, v obravnavanem primeru torej tudi ne ustavnih pravic revidenta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZUP člen 260, 260-5, 268, 270. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev reviziji
Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.