Obseg pritožničinega premoženja je že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Slabega premoženjskega stanja s posplošeno trditvijo, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ni izkazala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/2, 82, 82/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2.
pravočasnost pritožbe - napačen naslov sodišča
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil tožeči stranki po odvetniku vročen v ponedeljek 17. 2. 2014, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu. Od naslednjega dne, torej od 18. 2. 2014 dalje, je treba šteti začetek petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe.
Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel v torek 4. 3. 2014, to je bil zadnji dan, ko je še bilo mogoče vložiti pravočasno pritožbo. Iz podatkov na pisemski ovojnici, ki je pripeta pritožbi in se nahaja v sodnem spisu, pa je razvidno, da je bila pritožba oddana priporočeno na pošto 24. 3. 2014. Zato je glede na prekluzivni petnajstdnevni rok vložena prepozno in jo je treba kot prepozno zavreči.
Neutemeljeno je sklicevanje na to, da je Upravno sodišče Republike Slovenije v Sloveniji samo eno in da s preselitvijo ni prišlo do ustanovitve drugega sodišča, tako da njegova identiteta ne more biti sporna, zato naslov ni bistven sestavni del in bi morala biti storitev izvedena naslovniku (upravnemu sodišču) in ne „naslovu“. Vloga je namreč pravočasna le, če pravočasno prispe na pristojno sodišče.
dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - akt o podržavljenju
Vprašanja in razlogi, s katerimi tožnica utemeljuje dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera, ne izkazujejo izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 281, 281/1. ZEKom člen 38, 38/4. ZUP člen 260, 260-9.
podelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - pravni interes za revizijo - zodpravljen izpodbijani akt, v drugem upravnem sporu - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Ker je bil akt, ki je bil predmet izpodbojne tožbe v tem upravnem sporu, v drugem upravnem sporu odpravljen in so zato odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale, je prenehala pravovarstvena potreba za odločanje v tem upravnem sporu. Upoštevaje navedeno si revidentka v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
dovoljenost revizije - odločba o razlastitvi - vrednostni kriterij ni izkazan - splošna retorična nekonkretizirana vprašanja - vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino spora - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je s sporno odločbo o razlastitvi in zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka odločeno le o prenosu lastninske pravice, izbrisu zaznamb, izbrisu stvarnih služnosti in služnosti stanovanj, ter o zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident je razpršeno navedel številna splošna retorična vprašanja, v zvezi s tožbenimi očitki napačne uporabe materialnega prava in kršitvami določb ZUP. Niti eno vprašanje ni konkretizirano. Njegovo nestrinjanje z zakonsko in podzakonsko ureditvijo, ter z razlogi upravnih aktov in izpodbijane sodbe, in navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, pa za dovoljenost revizije tudi ne zadošča. Poleg tega se nekatera njegova splošna vprašanja ne nanašajo na vsebino tega upravnega spora in na vsebino izpodbijane sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1), na nekatera pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih odločb, oziroma glede nekaterih vprašanj obstaja ustaljena upravno sodna praksa Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja. Njegova splošna navedba (da ostaja brez obsežne zasebne lastnine, ki je ustavno varovana kategorija, in da so mu z nezakonitimi in nepravilnimi odločbami in izpodbijano sodbo evidentno kršene njegove temeljne človekove pravice po 33. členu Ustave RS, in druge z Ustavo zagotovljene pravice: enakost pred zakonom, enako varstvo pravic in pravica do sodnega varstva) namreč, glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njegovi strani, za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ne zadošča.
razrešitev članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju članov Sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali ima izpodbijani Sklep naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, katerega značilnost je po zgoraj citiranih določbah, da je izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da obravnavani Sklep ne vsebuje take vsebinske odločitve in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije Državnega zbora.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavarovalni posrednik - provizija - plačilo provizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je sodišče predlog tožnice v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZGD-1 člen 268. OZ člen 86.
dopuščena revizija - uprava družbe - odpoklic predsednika uprave družbe - veljavnost sklepa nadzornega sveta - ničnost - izpodbojnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo o nesklepčnosti tožbe, vezane na uveljavljanje neveljavnosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave iz 268. člena ZGD-1, ker je tožnik ob zatrjevanju nezakonitosti tega sklepa uveljavljal njegovo razveljavitev (ne pa ničnost).
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZKP člen 427. ZUP člen 58, 58/1, 87, 87/1, 89.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - vročanje po pooblaščencu za vročitve - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če obdolženec ni pooblastil druge osebe za vročanje dokumentov (pooblaščenec za vročitve), vročitev plačilnega naloga (z vročitvijo tej osebi) ni mogla biti pravilno opravljena.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZDR člen 2, 2/2, 230, 230/1-13. ZDCOPMD. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 4, 4-g, 8-4.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – obvezni počitek mobilnih delavcev – počitek voznika – skrajšani dnevni čas počitka
ZDR ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, če ni glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov drugače določeno s posebnim zakonom. Tak posebni zakon je ZDCOPMD, ki skupaj z evropskimi predpisi s področja socialne zakonodaje pri urejanju delovnega časa mobilnih delavcev, priznavajo specifično naravo poklica mobilnih delavcev v prometnih dejavnostih in s tem povezane drugačne potrebe po ureditvi delovnega časa, odmorov in počitkov, kot veljajo za druge zaposlene.
Sodišče se mora v sodbi opredeliti do vseh tistih navedb v zahtevi za sodno varstvo, ki so konkretizirane in se nanašajo na odločilna dejstva. Trditve storilca, da gre za prekršek neznatnega pomena, spadajo med navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti.
ZP-1 člen 58, 58/2, 62, 62-4, 67. URS člen 37. ZKP člen 150.
hitri postopek o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – nedovoljen dokaz – pravica do komunikacijske zasebnosti – sadež zastrupljenega drevesa
Uporaba prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem v postopku o prekršku ni dopustna.
V obravnavanem primeru obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonito zbranimi dokazi, pridobljeni z izvajanjem tega prikritega preiskovalnega ukrepa, ter izvedbo policijske zasede, pri kateri je bila neposredno zaznana storitev očitanega prekrška.
ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/1, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - stečajni postopek - ugovor pristojnosti - sprememba sedeža
Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih
Samovoljna odstranitev in prevara, kar je navedeno v opisu dejanja (v izreku obnovljene sodbe), ne konkretizira nobene izmed inkriminacij, navedenih v prvem odstavku 15. člena UVS o vojaških kaznivih dejanjih.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Čeprav ima izpodbijani pravnomočni sklep razloge o utemeljenosti suma le glede dveh od več očitanih prodaj prepovedane droge, to nima vpliva na obstoj utemeljenega suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B, le kriminalna količina, kot se mu očita v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, je manjša.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - pravica do lastne podobe - pravica do osebne varnosti
Fotografiranje obsojenke in posredovanje fotografij organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenke pomeni poseg v obsojenkino pravico do zasebnosti oziroma do lastne podobe iz 35. člena Ustave, ki upravičencu daje možnost prepovedati nadaljnjo uporabo slik, oziroma posnetkov na katerih je posnet. Vendar pa je bil poseg v obsojenkino pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten, saj so fotografije, ki jih je sodišče upoštevalo kot dokaz, nastale v trenutku obsojenkinega izvrševanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, torej pri obrambi oškodovankine pravice do osebne varnosti, pravice, ki jo vsakomur zagotavlja Ustava v 34. členu.