ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 93, 93/2-1. ZUP člen 240, 240/2.
dovoljenost revizije - zavrženje prepozne tožbe - vrednostni kriterij - odločanje o procesni upravičenosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice - posledice niso neposredna posledica sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu - sklep o popravi pomote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije so na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova pritožba zavržena kot prepozna. Ker revidentova pravica do vložitve pritožbe ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vprašanje, ki ga navaja, ni pomembno po vsebini zadeve.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o davčni izvršbi, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - plačnica davka - ekonomska vsebina posla - navidezni pravni posel - izogibanje ali zloraba drugih predpisov
Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2, glede na vsebino poslov in ugotovljena dejstva (da gre za poslovno povezani osebi, da je družba A. insolventna in da ni poravnavala svojih obveznosti, da je na revidentko preneseno opravljanje dejavnosti, da se plačila med njima niso izvedla preko bančnih računov, delavci so delo opravljali in plače so jim bile izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene) revidentko pravilno obravnava kot plačnico davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
dopuščena revizija - solastnina - vknjižba lastninske pravice - pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZDDV-1 člen 62, 63, 67. ZDAvP-2 člen 74, 74/4. Uredba Komisije (ES) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, št. 1925 z dne 29. oktobra 2004 (Uredba 1925/2004/ES) člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - formalna vključitev posrednika v dobavno verigo - subjektivni element - neskrbno ravnanje davčnega zavezanca
Ko je v dobavno verigo brez zatrjevanega in izkazanega razloga, vključen posrednik, ki ne opravi nobenega gospodarskega dejanja, za presojo skrbnosti davčnega zavezanca glede zlorabe sistema DDV niti ni pomembno vprašanje, ki se običajno zastavlja v tovrstnih primerih, to je, ali je kupec z zadostno mero skrbnosti preveril zanesljivost svojega poslovnega partnerja, ki se je formalno vključil v dobavno verigo, temveč je odločilno bolj temeljno vprašanje, zakaj je kupec sploh pristal na to, da bo med njim in dobaviteljem nastopal še formalni posrednik, ki ne bo izvedel nobenega vsebinskega gospodarskega dejanja. In po mnenju revizijskega sodišča je v takih primerih ravnanje kupca, ki pristane na takšno zgolj formalno vključitev posrednika, vselej mogoče opredeliti kot neskrbno ravnanje davčnega zavezanca glede njegove vloge v sistemu DDV.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik ne sprejema celovite ter ustrezne dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, potem pod videzom zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka dejansko uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopusten razlog.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zastaranje izvršitve sankcije
Če kršitve zakona, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec, ni mogoče preizkusiti, Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrne.
zahteva za varstvo zakonitosti - služnost - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Stališče sodišča druge stopnje ne odstopa od ustaljene sodne prakse, prav tako revizijsko sodišče ni zaznalo neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, kajti vprašanje služnosti je v zelo tesni povezavi z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera, ki v konkretni situaciji ne narekujejo zavzetja drugačnega materialnopravnega stališča, sodišče druge stopnje pa je tudi postopalo v skladu s 358. členom ZPP in zavzelo pravilno materialno pravno stališče (da nizka frekventnost voženj ni razlog za zavrnitev zahtevka).
Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
ZDDV-1 člen 63, 67. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - subjektivni element - sprememba utečene poslovne prakse - skrbnost davčnega zavezanca - razlogi za spremembo poslovne prakse
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen in zakonit zaključek prvostopenjskega sodišča, da je revidentka vsaj morala vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV, ker je imela na voljo indice o goljufiji izdajatelja spornih računov, o nasprotnem pa se ni na razumen način prepričala. Kljub temu, da je njen dotedanji poslovni partner nenapovedano in presenetljivo spremenil njuno utečeno poslovno prakso tako, da je v dobavno verigo vključil novega poslovnega partnerja, od katerega je revidentka v določenem trenutku začela prejemati račune, namesto od dosedanjega poslovnega partnerja, kot pred tem, se namreč revidentka ni na razumen način prepričala o zanesljivosti novega poslovnega partnerja oziroma o razlogih za njegovo vključitev v dobavno verigo.
oprostitev plačila sodne takse - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme - vrednost premoženja - pogoj za zavrnitev predloga
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati, te presoje pa prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo. Zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, namreč ne zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev navedenega neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rušitev prizidka - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba v revizijskem postopku
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.
dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh revidentka ni izkazala, ker navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
ZDSS-1 člen 31, 31-4. ZDSS-1 člen 7, 7/5. SZ-1 člen 121b.
pravica do subvencije najemnine - socialna pravica - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Pravica do subvencije najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči. Po tej opredelitvi pomeni pravica do subvencije najemnine pravico do socialnega prejemka iz točke b petega odstavka 7. člena ZDSS-1, glede katere se spori rešujejo v socialnem sporu pred socialnim sodiščem.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - jamstveni sklad - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti
Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-49/15, Up-238/15 z dne 15. 10. 2015, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlagateljica predlogu za dopustitev revizije ni priložila izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje in ne izvoda sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi.
Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.