potrdilo o namenski rabi zemljišča - zahteva za spremembo potrdila - jasnost in določnost pravnih pravil
Iz tekstualnega dela Odloka, ki je veljal v relevantnem obdobju, na katero se nanaša sporno potrdilo o namenski rabi zemljišča parc. št. 1644/11, k.o. ..., ni jasno in nedvoumno razvidno, da bi se predmetna parcela nahajala na trasi, predvideni za prestavitev glavne ceste ob letališču. To ne izhaja niti iz grafične karte - priloge B4, iz katere zaradi neustreznega merila sploh ni mogoče razbrati nahajanja predmetne parcele.
ZPP člen 286a, 286a/4. ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 193, 193/1, 205.
razlastitev - razlastitveni namen - gospodarska javna infrastruktura - kategorizacija občinskih cest - nujni razlastitveni postopek
Prvostopenjski organ v postopku ni ugotavljal, ali je gospodarska javna infrastruktura (to je cesta) na predmetnih nepremičninah že zgrajena, kar je ključna predpostavka za obstoj razlastitvenega namena po prvi alineji prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, na kateri (tudi) temelji izpodbijana odločba. Ugotovitev, da razlastitveni namen predstavlja prevzem gospodarske javne infrastrukture, je organ sprejel zgolj na podlagi navedb razlastitvene upravičenke v zahtevi za razlastitev. To pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.
Določitve občinskih javnih cest ni mogoče spreminjati z določitvijo regulacijske linije v OPN ali s sprejetjem sklepa o ugotovitvi, da sta določena gradnja in rekonstrukcija nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve.4 Občinska cesta, ki ni ustrezno kategorizirana z odlokom o kategorizaciji občinskih cest, četudi je kot taka predvidena v OPN, ne more pridobiti statusa javne ceste.
Glede na povzeto vsebino pooblastila pa tudi po oceni sodišča ni mogoče slediti tožbeni trditvi, da za objavo ponudbe na oglasni deski za prodajo navedenih nepremičnin pod tam navedenimi pogoji, pooblaščenka ni bila pooblaščena. Prvi tožnik je pooblaščenko nedvomno pooblastil za vodenje postopka po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih, kar glede na ZKZ nedvomno terja objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča (gozda ali kmetije) na oglasni deski.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
Zgolj z konkretnimi dejstvi, ki bi pomenila nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v odločbi o priznanju statusa kmeta, izračunu dohodka za leto 2018 ter ostalih listin, bi druga tožnica (in prvi tožnik) lahko ugovarjala priznanemu statusu in na taka konkretna dejstva bi moralo biti v postopku odgovorjeno oziroma bi jih moral prvostopenjski organ obravnavati.
GZ člen 4, 5, 82. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahteven objekt - vzdrževalna dela - gradbeno dovoljenje
Postavitev sprinkler postaje s podzemnim zalogovnikom vode, ki je vgrajen pod parkiriščem, pojmovno ne more biti drugega kot nov objekt. Ta objekt je namreč narejen iz gradbenih materialov (podzemni zalogovnik je iz armiranega betona) in za njegovo gradnjo so bila nedvomno potrebna gradbena dela (vkop zalogovnika pod parkiriščem). Glede na dimenzije tega objekta (podzemni del objekta ima tlorisne dimenzije cca 10 m x 20 m ter globino 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode) pa očitno ne gre za enostaven objekt iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, zato njegova gradnja brez gradbenega dovoljenja ni dopustna.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. GZ člen 36, 36/2, 54, 54/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - vplivno območje - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa
V obravnavani zadevi bi moral tožnik dokazati, da bi načrtovana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi (druga alineja prvega odstavka 54. člena GZ). Pri tem ne gre prezreti, da v okviru presoje emisij pride v poštev le tista obremenitev okolja (poseg ali njegova posledica), ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi (6. točka drugega odstavka 54. člena ZVO-1 in 6. točka 3. člena ZVO-1 v zvezi s tretjim odstavkom 50. člena GZ).
ZUS-1 člen 47, 48. ZUP člen 43, 44, 143, 229, 240, 240/2.
odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - pritožba - aktivna legitimacija - pravica do sodelovanja v postopku - pravni interes
Slednjemu ugovoru (ki ga sodišče obravnava kot kršitev pravice do sodelovanja v celotnem upravnem postopku) ni mogoče pritrditi. 44. člen ZUP res nalaga organu, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Ta določba je v nadaljevanju zakona še podrobneje razdelana v 143. členu ZUP, ki nalaga konkretna dejanja organu v tej smeri, torej v smeri zagotavljanja udeležbe vseh strank v konkretnih postopkih. Vendar - in kot izhaja tudi iz prej omenjenega Komentarja k 143. člena ZUP - organ v takih primerih odloča na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo v času izdelave vabila k udeležbi, do tega časa pa so načeloma znane stranke postopka, vsebina zahtevka in obseg sodelovanja strank v ugotovitvenem postopku. To za konkretni primer (kot je navedel že drugostopenjski organ) pomeni presojo pravnega interesa v okviru 22. člena ZKZ, na podlagi katerega je začet postopek odobritve pravnega posla, tj. po tem, ko fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine (sprejme ponudbo, ki je bila objavljena na oglasni deski pri upravnem organu), poda vlogo za odobritev pravnega posla. Da bi tožnik tako vlogo vložil, ne zatrjuje, glede na naravo stvari (odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem) pa tožnik (kljub vpisu plomb v zemljiški knjigi v korist tožnika na obravnavanem zemljišču, s čimer je bil seznanjen tudi prvostopenjski organ) pravnega interesa, ki bi terjal vabilo organa k udeležbi v postopku, po oceni prvostopenjskega organa (ter s potrditvijo drugostopenjskega organa) očitno ni izkazal. Temu pritrjuje tudi sodišče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - zahteva za izdajo začasne odločbe - težko popravljiva škoda
Oseba ne sme biti pridržana zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v Uredbi Dublin III, zato morajo biti podane tudi druge dodatne kvalificirane okoliščine na strani tožnika. Okoliščina, ko prosilec za mednarodno zaščito prečka mejo in se giba po neobljudenem območju, je sicer lahko take narave, da je na njeni podlagi možno sklepati, da oseba nima namena zaprositi za mednarodno zaščito, vendar je treba to okoliščino upoštevati glede na ostale okoliščine in posebnosti vsakega posamičnega primera. V konkretnem primeru je treba po drugi strani upoštevati tudi to, da je bil tožnik prijet v bližini Slovenske vasi, kar je zelo blizu slovensko-hrvaške meje. To se je zgodilo ponoči in po presoji sodišča ni bilo niti možnosti, da bi tožnik v tako kratkem času, torej od prehoda preko meje uspel priti do najbližje policijske postaje. Tožnik je že imel možnost pobegniti, če bi to zares hotel.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je izkazana že zato, ker je sodišče izrek ukrepa v tej zadevi (I. točka izreka te sodbe) odpravilo iz razloga, ker niso bili podani razlogi, določeni v Dublinski uredbi, torej zato, ker je sklep nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi v ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
Inšpekcijski postopek je vrnjen v stanje, ko o nelegalnosti objekta A še (sploh) ni bilo odločeno. Tožnica zato s tožbo, s katero uveljavlja odpravo odločitve, ki je že odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponoven postopek, v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Ni dvoma, da se v Krajinskem parku ne sme odkopavati in nasipavati material izven stavbnih zemljišč oziroma izven zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje. Izjema je nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih meja poti (6. točka drugega odstavka 10. člena Uredbe). Zapisano je prepovedano ne glede na namen in sestavo zemeljskega izkopa.
Organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 91. člena ZZUOOP, ampak je odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, zato materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
V postopku ugotavljanja ničnosti odločbe ni mogoče uveljavljati kršitev materialnega prava ali izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega z odločbo, za katero se predlaga izrek ničnosti, uveljavljati pa tudi ni mogoče kršitev pravil postopka, kolikor ne gre za kršitve, izrecno navedene v 279. členu ZUP. Te nepravilnosti lahko namreč stranka uveljavlja s pritožbo zoper upravno odločbo, kasneje pa lahko zoper odločitev sproži tudi upravni spor pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Glede na to, da gre za obnovljeni postopek mora organ po presoji sodišča pojasniti tudi, katera nova dejstva je upošteval in katere nove dokaze je izvedel ter kako so ti vplivali na v prvotnem postopku izvedene dokaze.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka - zavrženje prošnje - rok za pritožbo
Stališče tožnika, da se petnajstdnevni pritožbeni rok ni iztekel 3. 3. 3022, je zmotno. Sklep je prejel, kot rečeno, 16. 2. 2022, po pravilih četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (tako imenovana nadomestna vročitev). Puščen je bil v njegovem hišnem predalčniku po tem, ko ga v petnajstih dneh od obvestila (1. 2. 2022), ni prevzel (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev se je tako štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka (16. 2. 2022), rok za vložitev pritožbe pa je začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (17. 2. 2022, prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in drugi odstavek 111. člena ZPP) in se je zaključil dne 3. 3. 2022.4 Ni dvoma, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč 4. 3. 2022, to je po poteku pritožbenega roka. Prošnja torej ni bila pravočasna.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOsn člen 57, 57/1, 60a, 76, 90.
upravni spor - oblastno ravnanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ostala opravila, ki jih izvajanje dejavnosti izobraževanja terja od tožene stranke, ne pomenijo oblastnega ravnanja, ampak gre za dejanja, ki so namenjena vzgojno-izobraževalnemu procesu, to je izvajanju pouka z namenom zagotavljanja splošne izobrazbe, spodbujanje telesnega in osebnostnega razvoja učenca. V ta proces je vključen tudi postopek ocenjevanja. Pri tem, ko je tožena stranka tožnika obvestila, da mora njegov sin za napredovanje v naslednji razred opravljati izpite iz posameznih predmetov, ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožnika, niti za oblastno ravnanje tožene stranke. Po vsebini je to akt strokovne narave, to je akt, s katerim tožena stranka izvaja dejavnost izobraževanja z vsemi elementi, ki jih ta proces zahteva, in vključuje tudi način in postopek ocenjevanja. To pa pomeni, da tega dejanja ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nezakonito prebivanje v rs - pravica do zasebnega in družinskega življenja - združitev družine
Izrečena odstranitev tožnika iz države je brez dvoma ukrep, ki bo posegel v tožnikovo pravico do zasebnosti in družinskega življenja, vendar pa njegova dejanja v Republiki Sloveniji od leta 1990 dalje (ponavljajoča se premoženjska kazniva dejanja, nezakonito bivanje, razveza zakonske zveze s ciljem pridobivanja socialnih ugodnosti in transferjev, delo na črno, neaktivnost v smislu poskusov ureditve statusa bivanja) kažejo na tožnikov odklonilen in nekritičen odnos do spoštovanja pravnega reda, zato sodišče meni, da je pravica do zagotavljanja javnega reda in varnosti, ki se odraža v zahtevi po spoštovanju pravnega reda, v konkretnem primeru močnejša od tožnikove pravice do zasebnosti in družinskega življenja.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katero je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev (lahko tudi ponavljajoče se) skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno.
Četudi gre za pridobljeno pravico, sama po sebi ne zagotavlja, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona
gradbeno dovoljenje - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Sodišče se s tožnikom strinja, da mora biti nemoteno sofunkcioniranje gospodarskih subjektov z vidika prostorskih zmogljivosti upoštevano že ob načrtovanju in v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ter da upravna organa tožnika ne bi mogla namesto tega napotovati v vlaganje motenjskih tožb.
dohodnina - davčni inšpekcijski nadzor - dohodek - davek od drugih dohodkov - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev dokaznih predlogov
Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik kljub pozivom ni izkazal, da prejeta sredstva na njegov TRR v Avstriji v letu 2012 niso obdavčljiva, njegovi ugovori o zastaranju terjatve in o tem, da bi morala tožena stranka (in sodišče) ne upoštevati pravil o prepoznih novotah, pa niso utemeljeni.
ukrep inšpektorja za okolje - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Zahteva po kontradiktornem postopku je izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave. Ta vzpostavlja dolžnost organa, da stranko seznani z vsemi navedbami, ki lahko vplivajo na njene pravice in interese. Po 9. členu ZUP je tako, preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Enako vsebino ima tudi 146. člen ZUP, ki se nahaja v poglavju, ki določa ravnanja organa v posebnem ugotovitvenem postopku. Te obveznosti organa ne izključuje niti materialni predpis, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, tj. ZVO-1, kot tudi ne ZIN, ki v četrtem odstavku 29. člena določa, da v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (da bi šlo za nujne in neodložljive ukrepe iz izpodbijane odločbe, kot tudi drugostopenjske odločbe ne izhaja – op. sod.), inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.
dobiček iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - davčna osnova - stroški investicij - dokazovanje - dokazno breme - dokazni predlogi
Sodišče pritrjuje toženki, da se stroški praviloma dokazujejo z računi, ki se glasijo na zavezančevo ime, plačilo pa s potrdilom o plačilu. Kot je že večkrat poudarila upravno sodna praksa, pa dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Navedeno pomeni, da je pomanjkanje dejstev, v konkretnem primeru potrdila o plačilu citiranega računa načeloma mogoče nadomestiti tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, če je predlagani dokaz v konkretnem primeru ustrezen in primeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva, dokazni predlog pa ustrezno substanciran. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je namreč predvidena ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni.