ZOR člen 154, 189, 154, 189. ZPP člen 212, 285, 212, 285.
škoda - podlaga za odgovornost - gmotna škoda - izgubljeni dobiček - dokaz
Pri uveljavljanju nepogodbene škode po splošnih določilih 154. člena in naslednjih ZOR mora oškodovanec dokazati obstoj škode in nedopustnost ravnanja povzročitelja škode ter vzročno zvezo med obema; če katerega od teh elementov ne uspe izkazati, mora sodišče njegov zahtevek zavrniti.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45, 45/1, 45/1-1. ZTPDR člen 67.
disciplinski postopek - znak kaznivega dejanja
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovne obveznosti iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodnega vprašanja, saj v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. V zvezi z ugotavljanjem zastaranja vodenja disciplinskega postopka (67. člen ZTPDR) je delovno sodišče pooblaščeno ugotavljati, ali imajo kršitve delovne obveznosti značilnosti kaznivega dejanja, kar pomeni, da je pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Zato je iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO pojem: "pomeni kaznivo dejanje" razlagati kot značilnosti oziroma znake kaznivega dejanja (sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 260/2000 in 48/99). Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba kazenskega postopka niti izdaja pravnomočne kazenske sodbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 15, 30, 30/2, 15, 30, 30/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19-4, 91, 19, 19-4, 91.
napredovanje učiteljev
Ne gre za bistveno kršitev določb postopka pri delodajalcu, ker ravnatelj tožene stranke pred izdajo odločb ni zahteval mnenja reprezentativnega sindikata v skladu z 19. čl. KPDVIZ. Četrta alinea 19. čl. KPDVIZ se nanaša na postopek sprejemanja vseh splošnih aktov, s katerimi se uvajajo novi načini ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanja oz. napredovanja v višje plačilne razrede ter določanja plač in drugih prejemkov na tej podlagi. S sodelovanjem sindikata pri sprejemanju splošnih aktov je zahtevi 19. čl. KPDVIZ zadoščeno.
Ker je tožnikov zdravnik predlagal postopek za ugotovitev invalidnosti pri tožniku šele po tem, ko je o tožnikovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka že odločila pritožbena komisija pri toženi stranki, tožena stranka v postopku ugotavljanja trajnih viškov ni mogla upoštevati tožnikove invalidnosti, ki je bila sicer kasneje ugotovljena, zato je delavcu zakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.
Strošek detektiva je potreben izvršilni strošek upnika šele v primeru, ko upnik na podlagi 148. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni mogel priti do dejanskega naslova dolžnika ali ko preko sodišča ni mogel pridobiti podatkov o dolžnikovi zaposlitvi, o dolžnikovih računih (4. člen ZIZ) in ko tudi z uporabo podatkov, pridobljenih s seznamom dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ, upnik ni bil poplačan, upnik pa dokaže, da je potem prav s pomočjo detektiva prišel do podatkov, potrebnih za uspešno opravo izvršbe, in da je detektiva tudi plačal.
Stranka mora ugovor začasne izpolnitve uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku je za kaj takšnega namreč prekludirana.
Ker je na predlagajoči strani center za socialno delo, ki ga zastopa direktorica, ker je za nasprotnega udeleženca postavljena kot skrbnica ta ista direktorica, gre za nasprotje interesov in zato napačno zastopanje nasprotnega udeleženca, kateremu naj bi se odvzela poslovna sposobnost. Gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine
Tožnik, ki je pri padcu z vlaka utrpel poškodbo leve rame in leve noge, je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo 1.200.000,00 SIT odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 500.000,00 SIT odškodnine za pretrpljeni strah, 600.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter 100.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
URS člen 22, 22. ZIZ člen 30, 31, 30, 31. ZNVP člen 85, 85/1, 85/2, 85, 85/1, 85/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
pravdni postopek - sredstva izvršbe - seznam dolžnikovega premoženja
Prvostopno sodišče je zavrglo predlog za izvršbo na vrednostne papirje, ker je ugotovilo, da dolžnik v centralnem registru KDD ni vknjižen kot imetnik vrednostnih papirjev. S tem, ko sodišče ni obvestilo upnika o rezultatu poizvedbe, ki jo je na njegov predlog opravilo pri KDD, ampak je predlog takoj zavrglo, je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravilo enakega varstva pravic pred sodiščem v smislu 22. člena Ustave RS. Tudi v izvršilnem postopku mora biti vsaki stranki dana možnost predstaviti svoja stališča, predlagati dokaze, se izjaviti o navedbah in rezultatu dokazovanja, da ne pride v neenakopraven položaj, proti drugi stranki. Z nezakonitim postopanjem, to je z opustitvijo vročitve za predlagano sredstvo izvršbe odločilnega obvestila, je prvostopno sodišče upniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Zmote pooblaščenca subjekta pri (ne)predložitvi dokazov v postopku izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije glede na 1. odstavek 31. člena ZFPPod ni mogoče upoštevati.
Pomanjkljivosti upnikovega predloga za izvršbo (pravilen naslov dolžnikovega dolžnika) so se pokazale v fazi oprave izvršbe. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za zavrženje predloga, zlasti ne tudi v tistem delu, ki ima svoji naravi značaj plačilnega naloga, torej v delu, s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da poravna terjatev upnika skupaj z odmerjenimi stroški. Pomanjkljivosti v fazi oprave izvršbe namreč ne narekujejo sodišču prve stopnje zavrženja predloga za izvršbo, pač pa ustavitev izvršbe. Sodišče v primeru, ko ustavi izvršbo, razveljavi, če zakon ne določa drugače tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (2. odstavek 73. člena ZIZ), ne razveljavi pa sklepa o izvršbi. Sodna odločba je procesno dejanje, ki ne sodi med izvršilna dejanja.
Če gospodarska družba nekega dejanja ni opravila (npr. ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka izbrisa), ker je stvarni in pravni položaj presodila nepravilno, gre za motivno zmoto, ki je v postopku pač ni mogoče upoštevati.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/1. ZIZ člen 5, 266, 266/1. ZS-C člen 48.
stvarna pristojnost - zavarovane terjatve - začasna odredba - gospodarski spor
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače (5. člen ZIZ). Zakon o spremembah zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 28/00) je za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, določil pristojnost okrožnih sodišč (48. člen). S tem je s posebnim zakonom določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč, za odločanje o začasnih odredbah (zavarovanje) pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih.
ZPP člen 496, 496/5, 497, 497/3, 496, 496/5, 497, 497/3.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni promet pravnih oseb
Obstoj plačilnega prometa med dvema državama je dejansko vprašanje. Zato bi morala tožena stranka, ki trdi, da zaradi neobstoja plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni mogla plačati sodne takse, tudi dokazati, da je takso neuspešno poskušala plačati.
Sklenjena najemna pogodba za dobo 15-ih let in sprejeta zaveza najemnika, da bo najeti poslovni prostor adaptiral, pri čemer se je odpovedal pravici do povrnitve teh vlaganj, pričajo o najemnikovem namenu po sklenitvi dolgoročnega najemnega razmerja. Z odstopom najemodajalca od najemne pogodbe pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, pa je odpadla podlaga (najemna pogodba) najemnikovih vlaganj in je zato slednji upravičen do vrnitve vrednosti le-teh skladno s 4. odst. 210. člena ZOR.
Če sodišče pri odločanju o zadevi meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, v nasprotju z ustavo, mora skladno s 156. členom Ustave RS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Postopanje po tej določbi torej pride v poštev le, ko je sodišče tisto, ki začne postopek za oceno ustavnosti zakona in ne v primeru, ko se sodišče le pridruži mnenju stranke, ki je sicer pobudnica za začetek postopka v zvezi z istim zakonom in ki mora za svojo procesno legitimacijo šele izkazati pravni interes.
prvi narok za glavno obravnavo - pravica do navajanja novih dejstev in dokazov - preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom
Prvi narok v smislu 1. odstavka 286. člena ZPP je tisti narok, ki je bil v zadevi opravljen prvi, čeprav je bil narok nato preložen in je bila nova glavna obravnava opravljena pred spremenjenim sodnikom.
Če ni izkazano, da je delodajalec, pri kateremu sta delavca izpolnila pogoj šestmesečnega neprekinjenega dela, sklenil z novim delodajalecem sporazum o tem, da bo sorazmerni del regresa za tekoče leto delavcema izplačal novi delodajalec, je k plačilu celotnega regresa zavezan prvotni delodajalec, torej tisti, pri kateremu sta delavca izpolnila pogoj za pridobitev pravice do koriščenja letnega dopusta.