ZPP člen 496, 496/5, 497, 497/3, 496, 496/5, 497, 497/3.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni promet pravnih oseb
Obstoj plačilnega prometa med dvema državama je dejansko vprašanje. Zato bi morala tožena stranka, ki trdi, da zaradi neobstoja plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni mogla plačati sodne takse, tudi dokazati, da je takso neuspešno poskušala plačati.
Ker dolžnik za svoje trditve ni predložil dokazov (t.j. priložil listine oz. navedel zakaj jih ne more priložiti), niti ni navedel, da jih je mogoče dokazati samo z zaslišanjem prič ali strank (ker pač niso dokumentirane) njegov ugovor ne ustreza kriterijem obrazloženosti.
Nasproti 1. odst. 286. čl. ZPP je glede navajanja novih dejstevi n dokazov 193. čl. ZPP specialno določilo in je možna odločitev sodišča o zahtevku po nasprotni tožbi uveljavljati v pravdi, v kateri je takšno odločitev kot predhodno vprašanje, v smislu navajanja novih dejstev tudi po 1. naroku za glavno obravnavo.
Za dedovanje denacionaliziranih kmetijskih zemljišč se uporabijo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG takrat, ko se deduje zaščitena kmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, ali ko se dedujejo kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari ali pravice, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podržavljenja pripadale kmetijski oziroma kmetijsko - gozdarski gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč predmet dedovanja po posebnih predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij.
URS člen 83, 83/1. ZPos člen 21. ZOR člen 199, 200, 200/1.
povrnitev negmotne škode - kršitev pravic osebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - civilnopravna odgovornost - poslanci izjava poslanca državnega zbora - poslanska imuniteta - odškodnina - objava sodbe
Ustava ne postavlja ovir za ugotavljanje in ugotovitev civilnopravne odgovornosti poslanca za mnenje, ki ga je izrekel na seji Državnega zbora.
Sankcija objave sodbe iz 199. člena ZOR v tej zakonski določbi ni natančneje definirana. Ob upoštevanju, da bi bila objava celotnih sodb prve in druge stopnje, obenem s povzetimi navedbami pravdnih strank in dokazno oceno, za javnost zavajajoča informacija, ter splošno znanem dejstvu, da se o konkretnem sporu v javnih medijih že govori in piše, po presoji pritožbenega sodišča pravilna uporaba 199. člena ZOR narekuje objavo sodb v znanem slovenskem časopisu le v takem obsegu, da bosta odločbi povsem individualizirani, da bosta javnosti znani pravdni stranki, med katerimi je tekel spor, da bo povsem individualizirano bistvo spora in da bo javnosti sporočena vsebina pravnomočne sodbe, kakršna je obstala po odločitvi tega sodišča.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3, 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZSReg člen 8, 8. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo
Da dolžnik dokaže, da ni družbenik družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, čeprav tak njegov status izhaja iz sodnega registra, mora predložiti ustrezno popolno listino.
uporaba tuje stvari v svojo korist - opustitev - opustitev stvari
Pritožnica tudi ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zabojnikov in torej tudi zemljišča tožene stranke ni uporabljala. Glede na to in trditev tožeče stranke, da so bile nepremičnine po kupoprodajni pogodbi prodane in izročene kupcu skupaj z zabojniki, ni izključeno, da je tožeča stranka navedene zabojnike opustila in se s tem odrekla posesti in lastninski pravici le-teh (primerjaj 46. čl. ZTLR). Čim pa je tako, se izkaže kot neutemeljena trditev tožene stranke, da je tožeča stranka imela korist od uporabe njenega zemljišča v višini obračunane uporabnine.
Tožeča stranka nima terjatve na izpolnitev pogodbe - plačilo 4. obroka kupnine, ki jo v tem sporu vtožuje tožeča stranka. Posledica razdrtja pogodbe, če je ena stranka v celoti ali deloma izpolnila pogodbo, je le kondikcijski zahtevek. Pogodbi zvesta stranka, ki je svojo obveznost izpolnila, ima pravico le do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena ZOR). Blago v vrednosti neplačanega 4. obroka kupnine pa je tožena stranka tožeči vrnila.
Stranka, ki zatrjuje, da ima terjatev do tožene stranke, mora podlago in višino te terjatve v postopku dokazovati, če je katerokoli od teh vprašanj sporno (primerjaj 212. člen ZPP, 1. odstavek 286. člena ZPP in 1. odstavek 7. člena ZPP).
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - molk organa - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - konkludentna dejanja
1. Tožnica, ki je prešla na delo k drugemu delodajalcu po sklepu tožene stranke, z nastopom dela pri drugem delodajalcu oz. s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarja ni s konkludentnimi dejanji izrazila svoje volje, da ji preneha delovno razmerje pri toženi stranki. Ni mogoče šteti, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja pri prvem delodajalcu zaradi prehoda k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR, če je ravnal v skladu s sklepom o prevzemu in sklenil delovno razmerje pri novem delodajalcu. Če delavec ne ravna v skladu s sklepom o prehodu k drugemu delodajalcu, mu namreč lahko preneha delovno razmerje zaradi odklonitve razporeditve pri novem delodajalcu. ZDR ne pozna prenehanja delovnega razmerja po volji delavca s konkludentnimi dejanji.
2. Določitev prehoda delavca na dan izdaje sklepa je nezakonita. V primeru prevzema delavcev po določbi 15. člena ZTPDR je delavec dolžan nastopiti delo pri novem delodajalcu po dokončnosti sklepa po prevzemu. Če toženec o ugovoru tožnice sploh ni odločil in sklep ni postal dokončen, je izvršitev nedokončnega sklepa nezakonita. Že iz tega razloga tožnici ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. V primeru t.i. molka organa mora sodišče upoštevati določbo 3. odstavka 24. člena ZDSS in samo odločiti o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja. Če sodišče ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit, lahko šele pravnomočna sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca.
Bistvena značilnost arbitraže je, da je v primeru, ko je med strankama dogovorjena, izključeno, da bi o istih primerih in iz njih izvirajočih spornih razmerjih odločalo sodišče. S tem, ko sta stranki v pogodbi sprejeli ureditev, po kateri je za rešitev spora pristojno sodišče, če tega ne reši komisija, pa ne pomeni, da sta stranki za ureditev spora predvideli arbitražo. S tem dogovorom zato ni bila izključena sodna pristojnost, marveč sta stranki le predvideli poskus sporazumne rešitve spora pred sodnim postopkom.
Davek na dodano vrednost se skladno s 3. členom ZDDV med drugim obračunava in plačuje od opravljenih storitev. Definicijo, kaj se šteje za promet storitev, pa vsebuje določba 21. člena ZDDV. S to je namreč določena osnova za DDV (davčna osnova), kamor sodi vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je (ali ga bo) davčni zavezanec prejel od naročnika. To pa pomeni, da je izvršitelju v posamezni izvršilni zadevi potrebno obračunati vrednost DDV tudi na priznane potne stroške.
Rabo v najem dane stvari ureja določba 581. člena ZOR, iz katere pa ne izhaja, da bi bil najemnik vedno dolžan stvar uporabljati. Ravno zato je pri presoji tega, ali je neobratovanje s stvarjo pogodbi nasprotna raba, potrebno izhajati iz konkretnega pogodbenega razmerja oziroma iz namena, ki sta ga stranki zasledovali pri sklenitvi pogodbe. Ker se je najemnik zavezal, da bodo vlečnice in naprave delovale in da bodo smučišča urejena vselej, ko bodo vremenske razmere to omogočale, neizpolnitev te obveznosti predstavlja ravnanje v nasprotju s pogodbo.
V skladu s 133. členom ZPIZ-92 je pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu mogoče priznati le, če invalid II. in III. kategorije na podlagi priznane pravice do razporeditve oz. zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker v obravnavanem primeru zavarovanec opravlja delo, ki je kontraindicirano glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, do denarnega nadomestila ni upravičen.
Tožnik ni uveljavljal sodnega varstva zoper odločbo o razporeditvi oz. vrednotenju DM 105 v roku, ki ga za uveljavljanje sodnega varstva v primeru t.i. "molka organa" določa 1. odstavek 83. člena ZTPDR, niti v primernem roku v skladu s 105. členom ZDR. Sodno varstvo je uveljavljal šele po več kot enem letu s tožbo, s katero je izpodbijal odločbi tožene stranke o razporeditvi na DM 104 na sedež družbe in poleg tega zahtevka postavil tudi denarni zahtevek za plačilo razlike v plači. Ker tožena stranka ni izrečno ugovarjala, da je tožnik sodno varstvo uveljavljal po izteku razumnih rokov, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini.
Tipska delovna mesta so v katalogu del kot prilogi KP elektrogospodarstva RS le primeroma navedena, delodajalcem pa je prepuščeno, da - glede na različno zahtevnost delovnih mest pri konkretnem delodajalcu - samostojno ovrednotijo delovna mesta v svojih splošnih aktih ob upoštevanju kriterijev, določenih v kolektivni pogodbi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje - izvajanje dokazov - opustitev
Opustitev izvedbe predlaganega dokaza predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, če je bila pravdni stranki zaradi neizvedbe predlaganega dokaza odvzeta možnost, da dokaže resničnost tistega dejstva, od katerega je bila odvisna uporaba njej ugodne norme.
ZST člen 8, 26, 8, 26. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
taksa - plačilo - sodne počitnice
Taksne zavezanke so pravočasno plačale zahtevano takso, saj so bila vsa vplačila izvršena do 31.7.2001. Upoštevati je potrebno, da se je rok 15 dni (od vročitve) za izpolnitev obveznosti (plačilo takse) iz 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur. l. RS, št. 1/90 - 50/98) iztekel 18.7.2001, torej v času sodnih počitnic, ko sodni roki ne tečejo, zato se šteje, da je taksa plačana v zakonskem roku. Čeprav tožnice niso predložile sodišču potrdila o plačilu, jih ne zadenejo posledice, ki so za neplačilo takse določene v 4. odst. 180. člena ZPP, ker je bila taksa pravočasno plačana. Po tedaj veljavnem določilu 8. člena ZST, pa stranke niso bile dolžne predložiti sodišču potrdila o plačilu takse.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 8, 8.
ugovor tretjega - sklep o ugovoru - molk
Sodišče v primeru upnikovega nenasprotovanja ugovoru tretjega nima pravice odločati arbitrarno, temveč mora na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj odločiti, ali je tretji svojo v ugovoru zatrjevano pravico izkazal vsaj s stopnjo verjetnosti.
Čeprav je tožena stranka v času, ko je imela blokiran žiro račun, izplačevala delavcem zajamčeno plačo, ni ovire, da po prenehanju blokade žiro računa, ko je bila torej solventna, ne izplača delavcem razlike do polne plače, saj sklepi o znižanju plače, ki jih je tožena stranka sprejela na podlagi omejitvvene zakonodaje, niso bili zakoniti oz. v skladus SKPGd.