prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - subjektivna sprememba tožbe
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o pravdnem postopku je za subjektivno spremembo tožbe potrebna privolitev tistega, ki naj v pravdo vstopi namesto prvotnega toženca.
ZPP (1977) člen 8, 220, 221a, 345/2-13, 354, 354/2, 8, 220, 221a, 345/2-13, 354, 354/2. ZOR člen 277, 277/2, 277, 277/2.
dokazna ocena - obračun obresti
Če je med strankama je obstoj plačilne zamude nesporen, sporna je samo obrestna mera, zaključek sodišča, da takšen obračun nima dokazne vrednosti, ni pravilen.
ZPP (1977) člen 16, 16. ZDSS člen 4, 5, 6, 68, 4, 5, 6, 68.
pristojnost - delovno in socialno sodišče - redno sodišče
Dne 13.5.1994 je stopil v veljavo zakon delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), ki v členih 4 do 6 določa pristojnosti teh sodišč - med katerimi pa ni več sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med OZD-ji ( člen 3/1-1 zakona o samoupravnih sodiščih - Ur.l. SRS št. 10/77, oziroma iz 11. člena zakona o sodiščih združenega dela Ur.l. SRS št. 38/74). Delovna in socialna sodišča po 68. členu cit. zakona rešujejo samo tiste zadeve bivših sodišč združenega dela (torej prej navedene spore iz družbenoekonomskih odnosov med OZD), ki so do uveljavitve zakona to je do 13.5.1994 že bile v teku pred sodišči združenega dela.
ZPIZ člen 123, 269, 270, 123, 269, 270. ZDSS člen 35, 35.
pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev - izredno pravno sredstvo - sprememba dokončne upravne odločbe - očitna kršitev materialnega prava
Tožena stranka je utemeljeno po uradni dolžnosti posegla v dokončno odločbo s katero je zaradi očitane kršitve materialnega prava tožeči stranki neutemeljeno priznala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno presodilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za obnovo postopka pač pa za spremembo dokončne odločbe po 269. členu ZPIZ, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo izrek izpodbijane sodbe, spremeniti po uradni dolžnosti.
Vrnitev v prejšnje stanje je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega, ne pa materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre v 2. odst. 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za rok, ki velja za uveljavitev materialne pravice, konkretno pravice do izplačevanja družinske pokojnine in torej za materialni, ne pa za procesni rok.
Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/2, 20/3. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač iz leta 1998 člen 1.
Pri odmeri pokojnine, uveljavljene v letu 1990, se mora za čas prejemanja nadomestila pokojninske osnove uporabiti določbe 2. in 3. odst. 20. čl. Statuta SPIZ. Za določitev valorizacijskih količnikov je bil po 24. čl. statuta pooblaščen pristojni organ toženca. Ta je 16.2.1990 sprejel Sklep o valorizacijskih količnikih za preračun OD iz prejšnjih let na raven OD iz leta 1989. Zato se mora uporabiti količnik 1.640,6, ne pa količnik, za katerega se zavzema pritožba.
ZUP člen 249, 249/1, 252, 249, 249/1, 252. ZPIZ člen 253, 253.
zavarovalna doba - obnova postopka
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da ni podan obnovitveni razlog po določbi 1. točke 249. člena ZUP ter da tožnik obnove postopka ni predlagal v roku 1 meseca kot določa 1.odstavek 252. člena ZUP. Zato utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku, da se mu v obnovi postopka prizna čas zaposlitve pri X.Y. od 5.11.1930 do 10.4.1941 v zavarovalno dobo na podlagi prič.
zavarovalna doba - pristojnost zavoda po ZPIZ člen 294/2
Prvostopno sodišče tudi pred ponovnim odločanjem in izvedlo vseh pravnih dejanj iz prvega razveljavitvenega sklepa. Zato je ostalo še vrsta odprtih vprašanj glede zatrjevane pretežne zavarovalne dobe na območju toženca in bo moralo pred ponovnim odločanjem opraviti pri pristojnem sodišču poizvedbe o pravnih naslednikih delodajalcev, pri njih pa poizvedbe o zatrjevanih zaposlitvah. Zato je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi.
Prvostopno sodišče, ki je ugotovilo, da pri tožniku od 12.9.1995 dalje obstaja II. kategorija invalidnosti (pred tem pa III.), bi mu muralo pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom priznati na drugem ustreznem delu, saj je tudi ugotovilo, da dela na drugem ustreznem delu kot invalid III. kategorije invalidnosti. Moralo bi odločiti tudi o ostalih pravicah, ki gredo zavarovancu na temelju II.
kategorije invalidnosti, to je o pravicah do nadomestila plače, pri tem pa upoštevati, da če nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Če je za kršitev delovnih obveznosti po zakonu predviden izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja, sodišče izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja zaradi ugotovljenih olajševalnih okoliščin ne sme spremeniti v milejši ukrep (npr. javni opomin).
Če ni izkazana pozitivna prognoza, da delavec v disciplinske kršitve ne bo več zahajal, delodajalec ni dolžan disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja pogojno odložiti, tudi če so na strani delavca ugotovljene olajševalne okoliščine.
ugovor tretjega zoper izvršbo - izvršilni postopek - javna dražba premičnin - domik - izročitev nepremičnine kupcu
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper izvršbo do konca izvršilnega postopka (člen 56/2 ZIP), kar pomeni do konca opravljanja izvršbe. Ta faza izvršbe se konca s prodajo zarubljene premičnine na javni dražbi. Takrat kupec originarno pridobi lastninsko pravico na kupljeni stvari (člen 87/3 ZIP), ne glede na to, ali je bil dolžnik lastnik prodane premičnine. Tretja oseba od tedaj dalje ne more več uveljavljati svoje lastninske pravice na predmetu izvršbe za preprečitev izvršbe.
Pri prodaji zarubljene premične stvari na javni dražbi v izvršilnem postopku (člen 84, 85, 87 ZIP) ne gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (člen 34/1 ZTLR), ampak za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa (člen 20/2 ZTLR). Zgoraj navedene določbe ZIP o javni dražbi premičnin so sicer skope in pomanjkljive, vendar je bistvo dražbe, da postane kupec najboljši ponudnik. Nujno je torej, da sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku stvar prodana. Ta razglasitev pomeni domik premičnine, analogno kot je to natančneje predpisano za prodajo nepremičnine na javni dražbi (člen 164 ZIP). Ta razglasitev je določba državnega organa v smislu člena 20/2 ZTLR in pomeni za kupca originarno pridobitev lastninske pravice (člen 87/3 ZIP). Čeprav je sicer predvidena takojšnja izročitev prodane premične stvari (člen 87/1 in 2 ZIP), ta za pridobitev lastninske pravice ni odločilna, v mnogih primerih pa tudi neizvedljiva. Morebitna neizročitev stvari dolžniku ali tretji osebi ne dovoljuje vlaganja novih ugovorov za preprečitev izvršbe.
prekinitev zapuščinskega postopka - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju
1) Sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, kadar obstaja med dediči in tretjo osebo spor glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj za to nima podlage v 210. oz. 212. čl. ZD. 2) Predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju je le tisto nepremično in premično premoženje, ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe ter je v pogodbi točno določeno ali vsaj določljivo (117. čl. ZD in 47. čl. ZOR). Ostalo premoženje predstavlja preživljančevo zapuščino.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da bi bili zaradi toženčevega znašanja nad otrokom, zanemarjanja in surovega ravnanja z njim, kar vse je pustilo na otrokovi duševnosti resne posledice ter zaradi toženčeve odvisnosti od mamil, osebni stiki med tožencem in otrokom v nasprotju z otrokovimi koristmi. Zato je te stike povsem pravilno omejilo tako, da jih je prepovedalo za dobo petih let.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske
Za obstoj izvenzakonske skupnosti je potrebna tudi trdnejša ekonomska skupnost, t.j. skupnost, v kateri združujeta partnerja denarna sredstva v skupnem (družinskem) proračunu in v kateri odločata o skupnih družinskih zadevah.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - garancija - rok
Ena izmed razlik med jamčevanjem za napake in garancijo je prav v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija ni vezana na določen čas (6 mesecev) po odkritju napak - 502. člen ZOR.
Po sodni praksi začne teči enoletni rok za vložitev tožbe tudi od zadnjega dne sanacijskih del, ki so opravljena na zahtevo stranke, saj bi jo sicer izvajalec lahko izigral z navidezno pripravljenostjo odpraviti napake.
ZDR člen 11, 11. ZTPDR člen 10, 10/2, 17, 17/2, 10, 10/2, 17, 17/2.
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - predčasna razrešitev - razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo odškodnine
Delavski svet na prvi stopnji ni pristojen odločati o predčasni razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili. V skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi gre delavcu s posebnimi pooblastili v primeru nezakonite predčasne razrešitve odškodnine v višini 12 plač tudi v primeru, če delavcu delovno razmerje ne preneha. V primeru razporeditve delavca na drugo, psihofizično ne bolj zahtevno delovno mesto, delodajalec brez posebej utemeljenih razlogov delavca ni dolžan pošiljati na zdravniški pregled.
Delavec, ki je samovoljno opustil opravljanje določenih delovnih nalog, ki pa jih je pred tem redno opravljal, čeprav le-te niso bile določene z opisom del in nalog, je ravnal nevestno in je zato odgovoren za kršitev delovne obveznosti.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega dolžnikovega ravnanje posebej.
ZPod člen 122, 122/3, 122, 122/3, 122, 122/3. ZLPP člen 8, 8. ZGD člen 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579, 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
družbeni kapital
Potrebno je razlikovati med statusnim preoblikovanjem, ko se podjetje z družbenim kapitalom v pravnoorganizacijski obliki p.o. preoblikuje v kapitalsko družbo v pravnoorganizacijski obliki d.d., ki ima še vedno anonimni družbeni kapital, in med lastninskim preoblikovanjem, ko se na anonimnem družbenem kapitalu določijo lastniki, ko se torej anonimni družbeni kapital olastnini.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki p.o. bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe (d.d.), ne veljajo roki za uskladitev iz ZGD. To pomeni, da do lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala ta podjetja še nadalje poslujejo kot podjetja v konkretni pravni organizacijski obliki, z družbenim kapitalom (577. čl. ZGD), za kar določa ZGD smiselno uporabo Zakona o podjetjih (2. odst. 578. čl.), pri čemer zavaruje upravljalske pravice iz naslova družbenega kapitala (579. čl.).