CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064819
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine - bančni kredit - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2-6, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZV-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost pešpoti - vznemirjanje služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - kršitev prisilnih predpisov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so določbe Zakona o vodah (ZV-1) o posegih na vodno in priobalno zemljišče del materialnega prava, ki bi ga sodišči prve in druge stopnje kot prisilni predpis morali uporabiti pri odločanju (in posledično dajatveni tožbeni zahtevek zavrniti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00062558
SPZ člen 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 30. URS člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izbris vknjižbe - izbris vknjižbe lastninske pravice - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka napačno uporabilo materialno pravo glede izenačenosti nevknjižene dejanske etažne lastnine z etažno lastnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo in ali je s tem kršilo ustavno pravico tožeče stranke iz 23. člena Ustave RS?
- Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je tožba neodpravljivo nesklepčna?
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialno pravno pravilen zaključek sodišča, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (24. - 26. členi ZTLR)?
GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00060634
SPZ člen 106, 115. ZTLR člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o opravljanju storitev in poslov upravljanja - veljavnost pogodbe - stroški obratovanja in upravljanja - posel izrednega upravljanja - določitev vrednosti solastninskega deleža - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - pravica do izjave - sodba presenečenja - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da Pogodba o upravljanju, sklenjena19. 8. 1997, v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna,
in
- ali ima sodba sodišča druge stopnje značilnosti sodbe presenečenja in pomeni kršitev tožničine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00060630
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 20. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobroverna lastniška posest na podlagi prodajne pogodbe - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote - zavezovalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - pridobitni način - opravičljiva zmota - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063785
ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 351, 351/2, 355. ZZZDR člen 51. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 54. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - glavna obravnava v pritožbenem postopku - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - razpravno načelo - načelo dispozitivnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Na premici ugotovljenih kršitev oziroma prekoračenih pooblastil, ki jih je storilo pritožbeno sodišče pri obravnavi pritožbe, pritožbeno sodišče postopka (še) ni pripeljalo do točke, v kateri bi moralo ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 351. člena ZPP, oceniti, ali bi morebitna uporaba druge (presenetljive) materialnopravne podlage terjala izvedbo materialno procesnega vodstva, zato dejstvo, da pritožbeno sodišče tega ni storilo, za odločitev o reviziji ni odločilno. Ker pa je doseg ugotovljenih kršitev tak, da je odločilnega pomena za vsebino odločbe, je treba ugotoviti, da je izdana sodba, ki vsebuje preobrat v odločitvi glede podrednega zahtevka, ob tem, da tožnik zoper tako odločitev nima več rednega pravnega sredstva, rezultat nezakonitega odvzema možnosti, da tožnik sodeluje v sodnem postopku, se učinkovito brani pred procesnimi ravnanji, ki vplivajo na njegove pravice, interese oziroma na njegov pravni položaj ter možnosti aktivnega vplivanja na odločitev v zadevi. Utemeljen je revizijski očitek, da je bila tožniku v pritožbenem postopku kršena pravica do izjave in da ima sprejeta odločitev za tožnika posledično "efekt" sodbe presenečenja.
prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisorni dogovor - prepoved komisornega dogovora - delna ničnost pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o poslovnem sodelovanju - ureditev razmerij po prenehanju pogodbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Iz povzetih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta na podlagi spornega 4. člena Dogovora pravdni stranki uredili razmerja v primeru, če bi prišlo iz kakršnihkoli razlogov do prekinitve oziroma prenehanja pogodbenega dogovora. Sporno določilo je tako omogočilo ureditev pogodbenih medsebojnih razmerij v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot njenim sestavnim delom. Z odpovedjo je prenehal veljati bistveni vsebinski del dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Zgoraj opisane medsebojne obveznosti in pravice pravdnih strank so po odpovedi pogodbe prenehale. Gradnjo igrišč sta pravdni stranki izvedli skupaj vsaka s svojimi vložki, v skladu s poslovno logiko takega dogovora, ki jo izkazuje tudi zapis sporne določbo, da je bila po prevzemu igrišč v upravljanje in trženje s strani tožene stranke v korist tožeče stranke priznana pravica do brezplačne uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov. Pravdni stranki sta torej izvedli skupna vlaganja v izgradnjo igrišč v dogovorjenih soprispevkih in za primer prenehanja Dogovora in Pogodbe o poslovnem sodelovanju že v naprej uredili medsebojna razmerja po prenehanju sodelovanja.
Torej ne gre za za situacijo, ko dolžnik ni izpolnil že zapadlih denarnih obveznosti iz upniško dolžniškega razmerja, upnik pa je zato izkoristil oziroma zlorabil svoj prevladujoč položaj. Tožena stranka je z odpovedjo pogodbenega razmerja, katerega podstat so predstavljala skupna vlaganja, povzročila položaj, ko se je najprej razbremenila izpolnjevanja svojih pogodbenih obveznosti in obenem povzročila nastop v naprej dogovorjene posledice - dokončne ureditve razmerij med strankama po prenehanju pogodbe. Tudi ni mogoče prezreti, da iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila tožena stranka tedaj šibkejša pogodbena stranka (obe pravdni stranki sta pravni osebi, tožena stranka celo gospodarska družba) in nenazadnje - tožena stranka tudi ni substancirano zatrjevala in dokazala nesorazmerja med vrednostjo omenjenih štirih igrišč in svojimi prispevki.
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. DZ člen 79, 79/2.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - gradnja družinske hiše - vložek posebnega premoženja - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - načelo superficies solo cedit - dogovor o nastanku solastnine - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - odklonilno ločeno mnenje - pritrdilno ločeno mnenje
Nakupa parcele kljub okoliščinam konkretnega primera ni mogoče šteti za del enotnega projekta nakupa zemljišča in gradnje. Vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, ki je bila kupljena z denarnimi sredstvi drugega zunajzakonskega partnerja, bi lahko imelo stvarnopravne posledice le v primeru dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina (skupna lastnina).
tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - priposestvovanje solastnine - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Navedena odločitev Vrhovega sodišča in stališče, da je tudi v konkretnem primeru priposestvovanje solastniškega deleža mogoče, nista v nasprotju z opisanim konceptom in ne trčita ob logiko načelnega stališča, da zaradi nezdružljivosti posesti in idealnega (miselnega) deleža priposestovanje idealnega deleža solastnine ni mogoče.
Kadar oseba zatrjuje izvrševanje dejanske oblasti na celotni nepremični, tožbo pa vloži zgolj zoper enega od zemljiškoknjižnih lastnikov, to ni ovira za ugotovitev priposestovanja solastniškega deleža toženega zemljiškoknjižnega solastnika. Taka ugotovitev ne preprečuje, da tožnik kasneje vloži tožbo zoper drugega solastnika. Tožeča stranka v takem primeru izpolnjuje vse materialnopravne pogoje za priposestovanje nepremičnine. To, da je tožila le enega od solastnikov, pa ima za posledico delno zavrnitev tožbenega zahtevka. Če tožnik vselej lahko zahteva manj od tistega, do česar bi bil upravičen, mu tudi sodišče lahko dosodi manj od tistega, kar zahteva. In ugotovitev solastniškega deleža je manj (minus) od ugotovitve lastninske pravice - in ne nekaj drugega (aliud).