tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - priposestvovanje solastnine - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Navedena odločitev Vrhovega sodišča in stališče, da je tudi v konkretnem primeru priposestvovanje solastniškega deleža mogoče, nista v nasprotju z opisanim konceptom in ne trčita ob logiko načelnega stališča, da zaradi nezdružljivosti posesti in idealnega (miselnega) deleža priposestovanje idealnega deleža solastnine ni mogoče.
Kadar oseba zatrjuje izvrševanje dejanske oblasti na celotni nepremični, tožbo pa vloži zgolj zoper enega od zemljiškoknjižnih lastnikov, to ni ovira za ugotovitev priposestovanja solastniškega deleža toženega zemljiškoknjižnega solastnika. Taka ugotovitev ne preprečuje, da tožnik kasneje vloži tožbo zoper drugega solastnika. Tožeča stranka v takem primeru izpolnjuje vse materialnopravne pogoje za priposestovanje nepremičnine. To, da je tožila le enega od solastnikov, pa ima za posledico delno zavrnitev tožbenega zahtevka. Če tožnik vselej lahko zahteva manj od tistega, do česar bi bil upravičen, mu tudi sodišče lahko dosodi manj od tistega, kar zahteva. In ugotovitev solastniškega deleža je manj (minus) od ugotovitve lastninske pravice - in ne nekaj drugega (aliud).
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - pravna narava pogodbe - mešana pogodba - prodajna pogodba - navidezna darilna pogodba - mešano darilo - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - načelo enakovrednosti dajatev - subjektivna ekvivalenca - izključitev predkupne pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba, sklenjena med prvo in drugo toženko dne 22. 8. 2017 prikriva mešano (prodajno darilno) pogodbo, pri kateri je zaradi močnih subjektivnih prvin kavze tožnikova predkupna pravica izključena. Ker tožnik ni tretja poštena oseba, ne pride v poštev uporaba tretjega odstavka 50. člena OZ .
prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisorni dogovor - prepoved komisornega dogovora - delna ničnost pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o poslovnem sodelovanju - ureditev razmerij po prenehanju pogodbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Iz povzetih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta na podlagi spornega 4. člena Dogovora pravdni stranki uredili razmerja v primeru, če bi prišlo iz kakršnihkoli razlogov do prekinitve oziroma prenehanja pogodbenega dogovora. Sporno določilo je tako omogočilo ureditev pogodbenih medsebojnih razmerij v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot njenim sestavnim delom. Z odpovedjo je prenehal veljati bistveni vsebinski del dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Zgoraj opisane medsebojne obveznosti in pravice pravdnih strank so po odpovedi pogodbe prenehale. Gradnjo igrišč sta pravdni stranki izvedli skupaj vsaka s svojimi vložki, v skladu s poslovno logiko takega dogovora, ki jo izkazuje tudi zapis sporne določbo, da je bila po prevzemu igrišč v upravljanje in trženje s strani tožene stranke v korist tožeče stranke priznana pravica do brezplačne uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov. Pravdni stranki sta torej izvedli skupna vlaganja v izgradnjo igrišč v dogovorjenih soprispevkih in za primer prenehanja Dogovora in Pogodbe o poslovnem sodelovanju že v naprej uredili medsebojna razmerja po prenehanju sodelovanja.
Torej ne gre za za situacijo, ko dolžnik ni izpolnil že zapadlih denarnih obveznosti iz upniško dolžniškega razmerja, upnik pa je zato izkoristil oziroma zlorabil svoj prevladujoč položaj. Tožena stranka je z odpovedjo pogodbenega razmerja, katerega podstat so predstavljala skupna vlaganja, povzročila položaj, ko se je najprej razbremenila izpolnjevanja svojih pogodbenih obveznosti in obenem povzročila nastop v naprej dogovorjene posledice - dokončne ureditve razmerij med strankama po prenehanju pogodbe. Tudi ni mogoče prezreti, da iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila tožena stranka tedaj šibkejša pogodbena stranka (obe pravdni stranki sta pravni osebi, tožena stranka celo gospodarska družba) in nenazadnje - tožena stranka tudi ni substancirano zatrjevala in dokazala nesorazmerja med vrednostjo omenjenih štirih igrišč in svojimi prispevki.
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. DZ člen 79, 79/2.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - gradnja družinske hiše - vložek posebnega premoženja - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - načelo superficies solo cedit - dogovor o nastanku solastnine - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - odklonilno ločeno mnenje - pritrdilno ločeno mnenje
Nakupa parcele kljub okoliščinam konkretnega primera ni mogoče šteti za del enotnega projekta nakupa zemljišča in gradnje. Vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, ki je bila kupljena z denarnimi sredstvi drugega zunajzakonskega partnerja, bi lahko imelo stvarnopravne posledice le v primeru dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina (skupna lastnina).
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 239.
predlog za dopustitev revizije - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - postopek o glavni stvari - zavrženje predloga - nedovoljena revizija
Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v teh postopkih ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - gradnja čez mejo - povezanost zemljišča in objekta - solastnina - skupna lastnina - pravovarstveni zahtevek - negatorni zahtevek - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Tožnica uveljavlja stvarnopravni - negatorni zahtevek na izpraznitev celotnega objekta zoper toženko, ki po tožničinih trditvah uporablja njen objekt brez pravnega naslova. V tej pravdi je pomembno zgolj razmerje med njima, kljub okoliščini (še) nerešenega razmerja med lastnikoma mejašema na podlagi 47. člena SPZ, ki jo je povzročila tožničina gradnja čez mejo. V takih primerih ima vsak od mejnih lastnikov stvarno pravno varstvo na celotnem objektu kot enoviti entiteti, zoper tretjo osebo, ki objekt uporablja brez pravne podlage.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.
Če opis prostorskih meja služnosti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meja prostora, na katerem se izvršuje služnost, ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Temu nasproti zato stoji načelo restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ), ki v tem kontekstu zahteva natančno opredelitev prostorskih meja izvrševanja služnosti. Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja.
ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - streha garaže - pretekla raba - javna površina - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilen zaključek, da obravnavane nepremičnine (539/12, k. o. ..., ter asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parc. št. 539/57, 539/58, 539/59, 539/60, 539/61, 539/62, 539/63 in 539/64, vse k. o. ...) ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev?
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - razporeditev dokaznega bremena - prosta dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00059933
OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. SPZ člen 66, 66/1. ZTLR člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost - načelo vestnosti in poštenja - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija - delna ugoditev reviziji
Izvrševanje lastninske pravice vsakega solastnika na celi stvari je omejeno s solastninsko pravico drugih lastnikov. Solastniki imajo pravico posest izvrševati skupaj (hkrati ali sukcesivno) ali deljeno, pri čemer vsak posestnik dejansko oblast nad stvarjo izvršuje na fizično določenem delu stvari. Zato je o načinu souporabe pravzaprav nujen dogovor med solastniki, zlasti v primerih, ko zaradi narave stvari hkratna uporaba ali deljena uporaba ni mogoča.
Tak dogovor očitno ni bil mogoč, saj stranki mirne medsebojne komunikacije nista (bili) sposobni. Posest hiše, ki je sicer dvostanovanjska, a ni omogočala ločenega bivanja dveh družin, sta druga od druge prevzemali v postopkih izvršbe sodnih odločb. V takih razmerah dodatna (izrecna, na drugega solastnika naslovljena) zahteva po souporabi kot izraz neprivolitve v prikrajšanje ni potrebna. Četudi se tožeča stranka v letu 1994 morda ni izselila zaradi toženčevega (psihičnega) nasilja, pa je z nadaljnjimi ravnanji nedvoumno pokazala, da želi (so)posest hiše. V kasnejšem, za odločitev o uporabnini relevantnem obdobju, so se med strankama razvili sovražni odnosi zaradi njunega vzajemnega ravnanja, zato bi bilo neutemeljeno neobstoj dogovora in s tem ravnanje v nasprotju z načeli vestnega in poštenega izvrševanja pravic ter mirnega reševanja sporov pripisati zgolj eni stranki. Čeprav naj bi toženec z uporabo le kletnega stanovanja v hiši pristajal na deljeno posest, pa v takih okoliščinah skupnega izvrševanja posesti realno ni bilo mogoče pričakovati. Tako deljena posest kot izročitev ključev hiše sta ustvarjala le videz možnosti souporabe, v resnici pa ločeno bivanje dveh družin v hiši ni bilo mogoče. Zato sta pravdni stranki kot solastnici v obdobjih, ko sta izvrševali (izključno) posest, dolžni drugi plačati uporabnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00058978
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 70, 70/1.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sklenitev aneksa k prodajni pogodbi - delitev parcel - parcelacija - zavrnitev predloga
ZTLR člen 4, 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - nelegalna gradnja (črna gradnja) - drobitev zaščitene kmetije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica lahko na originaren način pridobila lastninsko pravico z gradnjo na zemljišču, ki je del zaščitene kmetije, in je stavba nelegalna gradnja ("črna gradnja").