tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - priposestvovanje solastnine - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Navedena odločitev Vrhovega sodišča in stališče, da je tudi v konkretnem primeru priposestvovanje solastniškega deleža mogoče, nista v nasprotju z opisanim konceptom in ne trčita ob logiko načelnega stališča, da zaradi nezdružljivosti posesti in idealnega (miselnega) deleža priposestovanje idealnega deleža solastnine ni mogoče.
Kadar oseba zatrjuje izvrševanje dejanske oblasti na celotni nepremični, tožbo pa vloži zgolj zoper enega od zemljiškoknjižnih lastnikov, to ni ovira za ugotovitev priposestovanja solastniškega deleža toženega zemljiškoknjižnega solastnika. Taka ugotovitev ne preprečuje, da tožnik kasneje vloži tožbo zoper drugega solastnika. Tožeča stranka v takem primeru izpolnjuje vse materialnopravne pogoje za priposestovanje nepremičnine. To, da je tožila le enega od solastnikov, pa ima za posledico delno zavrnitev tožbenega zahtevka. Če tožnik vselej lahko zahteva manj od tistega, do česar bi bil upravičen, mu tudi sodišče lahko dosodi manj od tistega, kar zahteva. In ugotovitev solastniškega deleža je manj (minus) od ugotovitve lastninske pravice - in ne nekaj drugega (aliud).
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - pravna narava pogodbe - mešana pogodba - prodajna pogodba - navidezna darilna pogodba - mešano darilo - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - načelo enakovrednosti dajatev - subjektivna ekvivalenca - izključitev predkupne pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba, sklenjena med prvo in drugo toženko dne 22. 8. 2017 prikriva mešano (prodajno darilno) pogodbo, pri kateri je zaradi močnih subjektivnih prvin kavze tožnikova predkupna pravica izključena. Ker tožnik ni tretja poštena oseba, ne pride v poštev uporaba tretjega odstavka 50. člena OZ .
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 239.
predlog za dopustitev revizije - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - postopek o glavni stvari - zavrženje predloga - nedovoljena revizija
Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v teh postopkih ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - gradnja čez mejo - povezanost zemljišča in objekta - solastnina - skupna lastnina - pravovarstveni zahtevek - negatorni zahtevek - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Tožnica uveljavlja stvarnopravni - negatorni zahtevek na izpraznitev celotnega objekta zoper toženko, ki po tožničinih trditvah uporablja njen objekt brez pravnega naslova. V tej pravdi je pomembno zgolj razmerje med njima, kljub okoliščini (še) nerešenega razmerja med lastnikoma mejašema na podlagi 47. člena SPZ, ki jo je povzročila tožničina gradnja čez mejo. V takih primerih ima vsak od mejnih lastnikov stvarno pravno varstvo na celotnem objektu kot enoviti entiteti, zoper tretjo osebo, ki objekt uporablja brez pravne podlage.
ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - streha garaže - pretekla raba - javna površina - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilen zaključek, da obravnavane nepremičnine (539/12, k. o. ..., ter asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parc. št. 539/57, 539/58, 539/59, 539/60, 539/61, 539/62, 539/63 in 539/64, vse k. o. ...) ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev?
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - razporeditev dokaznega bremena - prosta dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.
Če opis prostorskih meja služnosti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meja prostora, na katerem se izvršuje služnost, ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Temu nasproti zato stoji načelo restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ), ki v tem kontekstu zahteva natančno opredelitev prostorskih meja izvrševanja služnosti. Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00059633
OZ člen 18, 18/1, 198, 271, 271/2, 300, 300/1, 301, 401. SPZ člen 95, 96. ZDen člen 24, 78, 78/2. ZPP člen 374, 374/2, 380, 380/2.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - denacionalizirano premoženje - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - opustitev sodelovalne dolžnosti - konkludentna ravnanja - denacionalizacijski upravičenec - upniška zamuda - učinek upnikove zamude - pravilo volenti non fit iniuria - pogajanja - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Toženka je imela z denacionalizacijskim zavezancem sklenjen dogovor o brezplačni uporabi prostorov dvorca ... S tem ko je s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji odpadla podlaga za toženkino brezplačno uporabo prostorov dvorca, je nastala tudi njena obveznost prepustiti njihovo posest tožnikom kot (novim) lastnikom. Hkrati je bil izpolnitveni upravičenec za vrnitev posesti teh prostorov tožnikom tudi denacionalizacijski zavezanec, saj mu je to nalagala denacionalizacijska odločba. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila izpolnitev, ki jo je dne 10. 7. 2007 in dne 24. 10. 2007 ponudil denacionalizacijski zavezanec, nepravilna. Tožniki bi se zato morali odzvati na njegovi vabili. Ker tega niso storili, je nastopil položaj upniške zamude tudi v razmerju do toženke (drugi odstavek 271. člena, prvi odstavek 300. člena ter 401. člen OZ). Z nastopom upnikove zamude preneha dolžnikova zamuda in preide nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, ki je predmet obveznosti, pri denarnih obveznostih prenehajo teči obresti, upnik v zamudi pa je dolžan povrniti dolžniku tudi škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, ter stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari (301. člen OZ).
Vendar pa zamuda upnika ne upravičuje dolžnika, da lahko dolgovano stvar (še nadalje brezplačno) uporablja. Ob tem je pomembna tudi okoliščina, da so med tožniki in toženko celotno obravnavano obdobje potekala pogajanja, v okviru katerih je toženka predstavila svoje ponudbe za nakup, možnost upravljanja in najema dvorca, tožniki pa glede njegovega najema, kar nikakor niso neodplačni pravni posli. Okoliščine konkretnega primera tako ne dajejo podlage za pravni zaključek, da je privolitev tožnikov v prikrajšanje zaradi toženkine brezplačne uporabe prostorov dvorca (volenti non fit iniuria) nedvoumno, jasno oziroma zanesljivo izkazana. Pravni standard jasnosti konkludentnih ravnanj v navedeni smeri torej ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00058978
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 70, 70/1.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sklenitev aneksa k prodajni pogodbi - delitev parcel - parcelacija - zavrnitev predloga
ZTLR člen 4, 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - nelegalna gradnja (črna gradnja) - drobitev zaščitene kmetije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica lahko na originaren način pridobila lastninsko pravico z gradnjo na zemljišču, ki je del zaščitene kmetije, in je stavba nelegalna gradnja ("črna gradnja").
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00058783
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 51.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga
ZPP člen 66, 70, 70-6, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 217, 217/2, 217/3.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - prodaja služeče nepremičnine v stečajnem postopku - zavrnitev predloga