DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058815
ZD člen 132, 214, 214/2, 214/2-6, 214/3, 216. SPZ člen 70, 72, 72/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-8, 40/2, 46, 142, 142/1, 142/1-4. ODZ člen 480.
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - osebna služnost rabe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočen sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - način delitve skupnega premoženja - sklenjena sodna poravnava - oblikovalna odločba - zavrnitev zahteve
Dedni dogovor kot oblikovalna sodna poravnava o delitvi zapuščine lahko pomeni podlago za vknjižbo dogovorjenega načina delitve (pridobitve izključnih pravic) v zemljiško knjigo. Od vsebine konkretnega dednega dogovora je odvisno, kakšna je v njem zaobsežena vsebina pravnega varstva. Ni videti razumnih in stvarnih razlogov, da dediči z dednim dogovorom ne bi mogli doseči enakih učinkov, kot bi jih lahko dosegli v postopku razdelitve stvari, in da bi dedni dogovor (ob izpolnjevanju vseh potrebnih vsebinskih pogojev), vsebovan v sklepu o dedovanju, ne mogel pomeniti listine za vpis v zemljiško knjigo in/ali izvršilnega naslova za razdelitev stvari.
Vsebina obravnavanega dogovora je oblikovalna, ustanovitev služnosti pa način razdelitve dediščine. Ker je dedni dogovor sodna poravnava vsebinsko enakovredna oblikovalnemu sklepu o delitvi skupnega premoženja, pomeni ustrezno listino tudi za vpis pravice osebne služnosti rabe v zemljiško knjigo, in sicer po drugem odstavku 40. člena ZZK-1. Podlaga za vpis namreč ni ugotovitveni sklep o dedovanju, ampak njegov oblikovalni del (sodna poravnava), v katerem je povzet dedni dogovor o razdelitvi zapuščine in katerega neposredna posledica je nastanek osebne služnosti rabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00058589
ZPP člen 367c, 367c/3, 374, 377.
predlog za dopustitev revizije - aktivna legitimacija - radijska frekvenca - protipraven poseg v radijsko frekvenco - opustitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - sodba presenečenja - kršitev pravice do izjave - dopuščena revizija
Toženki se revizija dopusti glede vprašanj,
(1) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je podana aktivna legitimacija tožnice za uveljavljeno pravno varstvo za opustitveni zahtevek zaradi protipravnih posegov v radijsko frekvenco;
in (2) ali ima sodba sodišča druge stopnje značilnosti sodbe presenečenja in pomeni kršitev toženkine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00058591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 29.
predlog za dopustitev revizije - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupne dele - soglasje etažnih lastnikov - skupno upravljanje večstanovanjske stavbe - posli izrednega upravljanja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali izvedba del, s katerimi se na skupnem delu večstanovanjske stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava), pomeni spremembo rabe skupnega dela, za katerega morajo etažni lastniki sprejeti sklep s 100 % soglasjem vseh etažnih lastnikov?
DZ člen 82. ZZZDR člen 56. SPZ člen 59, 59/1. ZPP člen 212, 380.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - plačilo skupnih dolgov - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti - samostojni podjetnik - dohodek iz opravljanja dejavnosti - plodovi - trditveno in dokazno breme - posebno premoženje zakonca - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Dopuščeno revizijsko vprašanje je po svoji naravi materialnopravno, saj naslavlja izrazito stvarnopravno in družinskopravno dilemo, ali je v okoliščinah konkretnega primera dohodek iz poslovne dejavnosti skupno premoženje, ali pa posebno premoženje zakonca (samostojnega podjetnika), ki ga je ustvaril. Ključnega pomena za odgovor na revizijsko vprašanje je opredelitev civilnih plodov.
Drugače kot naravni plod, ki je neposredni in naravni (biološki ali fizikalni) proizvod matične stvari, je civilni plod premoženjski donos, pri katerem naravno (biološko ali fizikalno) donosnost predmeta nadomešča pravno razmerje, katerega predmet je plodonosna entiteta (stvarna, kot je premičnina ali nepremičnina, ali idealna, kot je pravica), in katerega neposredna pravna posledica je redno in vnaprej določeno dajanje premoženjske koristi, generičnega donosa, praviloma denarja. Donos, kot pravilno poudarja revident, je tu "brez nekega posebnega delovnega vložka ne le lastnika stvari (najemodajalca, posojilodajalca), temveč tudi imetnika (uporabnika) stvari (najemnika, posojilojemalca)". V nadaljevanju bo pojasnjeno, da je prav ta okoliščina, namreč vložek dela, in še toliko bolj, ko gre za razmerja med (nekdanjima) zakoncema, ključnega pomena za presojo pripadnosti novo nastale premoženjske koristi, oziroma, kakšna oblika lastnine je v kombinaciji lastnine in vloženega dela nastala na novi stvari.
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas) ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. To bi bil le v primeru, če bi bil predmet podjetniške dejavnosti oddajanje stvari skupnega premoženja (proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin) v najem ali v kakšno drugo dohodek prinašajoče pravno razmerje. In tudi če bi bilo takó (pa toženka tega ne zatrjuje), bi moralo sodišče v duhu sodbe in sklepa št. II Ips 291/2008 tehtati med temeljnim pravilom iz prvega odstavka 59. čl. SPZ, oziroma, ker gre za civilne plodove, pravilom, da le-ti z zapadlostjo pripadejo upravičencu iz plodonosnega pravnega razmerja, in načelom primarnosti delovno ustvarjalnih prispevkov, ki preveva družinsko stvarno pravo.
Vprašanje procesne pravilnosti odločitve, da je dohodek iz poslovne dejavnosti, ki jo je tožnik opravljal po prenehanju zakonske zveze, in v okviru katere je tožnik uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje, bi bilo upoštevno le z vidika zadostne substanciranosti tožnikovih trditev, da je poleg skupnega premoženja (delovnih strojev in poslovnih nepremičnin) v pridobivanje dohodka vložil tudi lastno delo. Vendar ker toženka glede ugovora nenastale pravice ni zadostila trditvenemu bremenu, da ga podpre s trditvami, ki konstituirajo civilni plod, vključno s plodonosnim pravnim razmerjem, nosilno predpostavko pridobivanja civilnih plodov, se tožnikovo trditveno breme niti ni aktualiziralo.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodaja stvari, ki ni v pravnem prometu - skupni del večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožniki so od sodišča zahtevali, naj ugotovi, da je nična pogodba, ki sta jo toženca sklenila o prodaji dveh nepremičnin v kletnih prostorih pod ploščadjo v ... Trdili so, da sta sporni nepremičnini skupna dela objektov v sklopu ..., katerih etažni lastniki so. Tako so od sodišča zahtevali, naj izbriše na tej pogodbi temelječo vknjižbo v zemljiški knjigi in drugemu tožencu naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi sklenjenih prodajnih pogodb za stanovanja, tožencema pa naloži izpraznitev nepremičnin. Zahtevali so tudi, naj sodišče ugotovi, da so neveljavne vknjižene zemljiškoknjižne hipoteke na spornih nepremičninah in naj jih izbriše iz zemljiške knjige.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve toženke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti in izbris hipotek na spornih nepremičninah iz zemljiške knjige. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.
SPZ člen 45, 45/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba pravnih prednikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058918
ZZK-1 člen 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 79, 79/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 132, 132/1, 132/1-3, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. ZSKZ člen 14, 14/1. ZPP člen 201, 201/4.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - nedobroverni pridobitelj - zloraba procesnih pravic - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora - izbris zaznambe spora - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe spora (80. člen ZZK-1) uspela izigrati zakon in tožečo stranko v njeni lastninski pravici.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje služnosti v javno korist - nedobrovernost - aktivna legitimacija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica vzdrževanja vodovodnega omrežja na nepremičninah tožencev in naj tožencema naloži, da sta ji dolžna omogočiti njeno izvrševanje.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica nima aktivne legitimacije, ker ni izkazala, da je bila ona investitor spornega omrežja. Sicer pa je opozorilo, da je glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka ugotovitev, da tožnica ni dokazala pravne podlage za izvajanje neprave služnosti, s tem pa tudi dobrovernosti ne.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - služnost poti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - izvrševanje služnosti - delitev stvari - delitev gospodujoče nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056872
OZ člen 5, 5/1, 52, 58, 333, 583, 583/3. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 92, 93. ZD člen 103, 104.
vrnitveni zahtevek - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovalna pravica - neobstoj ustnega dogovora - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - trajno dolžniško razmerje za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - primeren čas za odpoved - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - ugoditev reviziji
Ob tem, da se tožnica in toženec nista dogovorila glede časa trajanja bivanja toženca v spornem objektu, in glede na naravo razmerja sta sodišči nižjih stopenj pravilno šteli, da je med njima obstajalo trajno pogodbeno razmerje za nedoločen čas. Tako pogodbeno razmerje se na podlagi 333. člena OZ lahko odpove, a ne ob neprimernem času. Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevaje temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva. Pri presoji utemeljenosti oziroma učinkovitosti odpovedi torej ne gre prezreti uvodnih temeljnih načel obligacijskega prava, kot je na primer v reviziji izpostavljeno načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To sodoloča pojem neprimernega časa in od vsake stranke terja, da pri sklepanju pogodbenega razmerja s pravo mero in na ustrezen način upošteva tudi interese nasprotne stranke. Kot bi bilo nepravično, da lastnik nepremičnine ne bi nikakor mogel odpovedati pogodbenega razmerja, je lahko enako nepravična druga skrajnost, ko bi lastnik dovolil uporabo svoje nepremičnine drugi osebi "s figo v žepu", z namenom, da bi ta investirala v nepremičnino, neposredno po vlaganjih pa bi odpovedal pogodbeno razmerje. Med tema krajiščema se nahaja vrsta vmesnih položajev, kamor sodi tudi obravnavani. Ni izključeno, da bi lahko nekatera kasnejša ravnanja strank (po sklenitvi dogovora)oziroma odnos med njima prestavili prvotno težišče razmerja, presojanega v luči načela vestnosti in poštenja.
Toženci so v septembru 2013 začeli z izgradnjo nove javne kanalizacijske cevi na nepremičnini prve toženke, v dolžini 95 m, tik ob meji s tožnikovim zemljiščem. Tožnik je trdil, da so zašli na njegovo zemljišče, da so tam porušili zidano kamnito škarpo in 50 let staro smreko in da zaradi posega na njegovem zemljišču, ker so zvišali nivo javne ceste, sedaj prihaja do zamakanja. Tako je z negatorno tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja (poglobitev obeh zemljišč ob meji, izgradnjo škarpe, odstranitev stare kanalizacijske cevi z njegovega zemljišča). Zahteval pa je tudi plačilo odškodnine za nastalo škodo (8000 EUR za podrto škarpo in 2500 EUR za podrto smreko in za škodo na zemljišču) in plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo njegove parcele med gradnjo (2850 EUR od prve in tretje toženke), zato ker je na njegovem zemljišču še vedno stara kanalizacijska cev (od decembra 2013 dalje skupaj 7.650 EUR od prve in druge toženke), ter za uporabo zemljišča zaradi dostopa do kanalizacijske cevi (od prve in druge toženke od 1. 2. 2016 dalje mesečno po 760 EUR).
Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo prve in tretje toženke zoper odločitev o stroških postopka.
Vrhovno sodišč eje odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.