DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00029915
SPZ člen 42. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 281, 281/1. ZDen člen 66, 66/1, 66/2, 66/3.
odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - dokončna odločba - pravnomočna odločba - trenutek pridobitve lastninske pravice - razlaga določb ZDen - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti - prenehanje lastninske pravice - dopuščena revizija
Glede pridobitve lastninske pravice z odločbo upravnega organa ZDen ne določa drugače, kot je predpisano v 42. členu SPZ. Smiselno enako kot za pridobitev mora veljati za izgubo lastninske pravice: izgubi se z dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon ne določa drugače. Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.
1. ali sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni določbi 28. in 30. člena Obligacijskega zakonika glede sprejema ponudbe za sklenitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1 ter Aneksa k tej pogodbi in ali je bila v konkretnem primeru predmetna pogodba veljavno sklenjena,
2. ali se fiduciarni odstop terjatev v zavarovanje po Dogovoru o zavarovanju terjatev in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 207. členu Stvarnopravnega zakonika razteza tudi na novo nastalo terjatev po Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1,
3. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja predpostavk neupravičene obogatitve na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika glede vrnitve unovčenih terjatev na podlagi fiduciarne cesije ter glede na prenos unovčenih terjatev in zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
4. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede podanih pobotnih ugovorov,
5. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede izvršitve povratne cesije odstopljenih terjatev glede na to, da je odstopnik v stečaju ter glede na prenos zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
6. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja ločitvene pravice druge toženke na terjatvah do zdravstvenih zavarovalnic.
ZTel-1 člen 57, 57/3. ZEKom člen 80, 81. SPZ člen 96, 227. OZ člen 189, 193, 198.
služnost v javno korist - javna infrastruktura - RTV pretvornik - časovna omejitev služnosti - verzija - obogatitveni zahtevek
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture.
Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.
SPZ člen 12, 213, 219, 222. ZPP člen 3567a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vznemirjanje lastninske pravice - prekomerno izvrševanje služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - izročitev in izpraznitev nepremičnine - poslovni prostor - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastnine - aktivna legitimacija solastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
SPZ člen 222. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - prenehanje služnosti - utesnitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - ugovor res iudicata
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je postavljen zahtevek za utesnitev - ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišče obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot.
- ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno.
- ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to je glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) upoštevati znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari - toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja.
Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
SPZ člen 77. ZPP člen 38, 206, 206/4. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - nepravdni postopek - enotnost sodne prakse - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - protiustavnost - zavrnitev predloga
Pogoji za izdajo svetovalnega mnenja niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00029125
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - javno dobro - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost - prenehanje služnosti na podlagi zakona - pravica gradnje - meja med parcelama - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028620
ZVEtL-1 člen 34, 51.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek vzpostavitve etažne lastnine - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
34. člen ZVEtL-1 določa, da zoper sklep sodišča, izdan v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, revizija ni dopustna. Mogoče jo je vložiti le zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, in sicer na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (51. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00031238
ZPP člen 37, 180, 185, 18571, 367, 367/2, 367/5. ZEN člen 8. SPZ člen 48. ZTLR člen 24.
ugotovitev skupne lastnine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v tujo nepremičnino - mansarda - nastanek nove stvari - stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neupravičena pridobitev - kondikcija - objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sklepčnost tožbe - popolnost tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zapadlost terjatve
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
- ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišča, da je pri razlagi določbe 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je prednostni upravičenec do zakupa zemljišča "zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup", v vseh konkretnih primerih, tudi v konkretnem primeru, ko gre za zakup visokogorskih planin, odločilno zgolj in samo dejstvo, da zemljišči, tisto, ki ga zakupnik že ima v zakupu (Planina A.), in tisto, ki ga želi pridobiti v zakup (planina B.), neposredno mejita, torej da sta neposredno mejoči zemljišči – planini, in ne dejstvo, da ležita planini B. in planina A. na parcelah, ki mejita druga na drugo in sta v naravi sosednji (mejni) planini,
- ali je s tem v zvezi pravilna presoja oziroma razlaga sodišča, da je cilj določen v prvi alineji 1.a člena ZKZ (ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za predelavo hrane), dosežen le takrat, ko v primeru zakupa s strani prednostnega upravičenca po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ pride do prostorsko povezanih zemljišč, kar pa v konkretnem primeru, v katerem je šlo za zakup dveh sosednjih visokogorskih planin (planina A. in planina B.), naj ne bi bilo doseženo, ker navedeni zemljišči – planini "zgolj po širših parcelnih mejah mejita druga na drugo", nista pa neposredno prostorsko povezani in v posledici prednostna pravica do zakupa s strani prednostnega upravičenca do zakupa po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ naj ne bi bila izkazana.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali besedna zveza "zemljišče, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup" veže prednostno pravico na mejno (sosednjo) parcelo (parcelno številko).
Vprašanje vrste stvarnopravnega režima v sporni stanovanjski hiši (solastninsko razmerje ali izključna lastnina na posameznem delu stvari) za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka za prenehanje vznemirjanj v okoliščinah konkretnega primera ni pravno relevantno. Ugotovljeno je bilo, da vhodna vrata pomenijo skupne prostore oziroma prostore v souporabi, kar za obravnavano negatorno tožbo pomeni, da ne glede na to, ali ima tožnica v odnosu do tožencev status solastnice ali etažne lastnice, glede prehoda skozi spodnji vhod uživa varstvo po 100. členu SPZ.
Revidentka je izbrala pravilno pravovarstveno zahtevo s tem, ko je kot povračilni zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP uveljavljala zahtevek izbrisne tožbe. Za izbrisni zahtevek v skladu s prvim odstavkom 243. člena ZZK-1 je aktivno legitimiran vsak, čigar stvarna ali obligacijska pravica na nepremičnini je bila z vknjižbo kršena.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pojem stavbe - ruševina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Ker se določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 v prvi vrsti ravna po stvarnopravnih načelih, ni pomembno, kaj glede pogojev graditve določajo „pravno-tehnični predpisi“. V popolnem nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti bi bila razlaga, po kateri bi predlagatelji, potem ko se je njihova pravica uporabe na spornem zemljišču preoblikovala v (so)lastninsko pravico, to izgubili, ker naj bi objekt na zemljišču izgubil lastnost „stavbe“.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana aktivna legitimacija enega izmed bivših zunajzakonskih partnerjev, da preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju bivših zunajzakonskih partnerjev, z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od tretje osebe (staršev bivšega zunajzakonskega partnerja) kot lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
Naknadna odobritev posla lahko vpliva le na pravno razmerje med upravnikom in etažnim lastnikom, ki je plačal svoj delež, in pomeni, da ravnanje upravnika v razmerju do posameznega etažnega lastnika ni gestija, temveč mandatno pogodbeno razmerje. V tem primeru se upravnik šteje za prevzemnika naročila oziroma da ga je etažni lastnik pooblastil za sklenitev pogodbe, katere veljavnost je odvisna od odobritve ustrezne večine.
Sodno varstvo po SZ-1 ne izključuje uporabe določila o nujni gestiji. Nujna gestija pride v poštev, ko je treba ukrepati hitro in ni mogoče čakati na sodno varstvo. To je namenjeno varstvu preostalih aktivnih etažnih lastnikov, tako da sodišče z nadomestilom manjkajoče volje pasivnih lastnikov ustvari pravno podlago za izvedbo posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00027966
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 338. SPZ člen 48, 48/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvo
Tožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde.
Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.