predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - odkupna pravica - ustanovitev odkupne pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije se zavrže. Gre za postopek o ustanovitvi odkupne pravice na podlagi 53. člena ZVEtL-1. Navedena določba je umeščena med posebne določbe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pred to določbo je v 51. členu zakona določeno, da je zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, mogoče vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Glede na to, da v konkretni zadevi ne gre za tako odločbo, revizija v postopku zaradi odkupne pravice ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00025610
SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 128, 128/5, 285, 377, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo stranke, da bo pravno podlago za odločitev tvoril tretji odstavek 72. člen SPZ. Tožnica je lahko spoznala, na podlagi katerih pravnoodločilnih dejstev bo sodišče odločilo. Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni uspela izpodbiti domneve o dobrovernosti druge toženke. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.
dopuščena revizija - ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - delitev solastnine - nepravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem postopku podan pravni interes za ugotovitveno tožbo in ali je izpodbijani sklep zakonit.
ZEKom člen 7, 164. ZEKom-1 člen 9, 238. OZ člen 39, 39/2. ZUreP člen 192-208, 211. SPZ člen 211, 213, 226, 271. ZGO člen 213. OZ člen 86.
dopuščena revizija - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna služba - bazna postaja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko ZK-lastnik, ki ga dediči tožijo na izročitev nepremičnin, ki so bile pridobljene na podlagi dedovanja, uspešno brani z ugovorom priposestvovanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena SPZ.
sosedsko pravo - okrnitev pogleda/razgleda - imisije - krajevno običajna meja imisij - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - praktična konkordanca - splošno koristna dejavnost - dopuščena revizija
Tožnika v tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Ta naj bi jima nastala z okrnitvijo razgleda. Pred gradnjo blokov sta imela pogled na veduto Novega mesta, ki jo objema meander reke Krke. Sedaj tega razgleda več nimata, njuna nepremičnina pa je zaradi tega manj vredna.
Nižji sodišči sta odločitev utemeljili na pravni podlagi iz tretjega odstavka 133. člena OZ. Ta določa, da je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje.
V konkretnem primeru glede okrnitve razgleda pravni standard preseganja običajne meje ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen že zato, ker sta nižji sodišči merilo preseganja običajnih mej vtkali v napačno materialnopravno pravilo.
Česar nižji sodišči nista storili, a bi morali, je uravnotežiti lastninski pravici pravdnih strank z metodo praktične konkordance. Šele če bi uporaba te metode dala odgovor, da je bilo v lastninsko pravico tožeče stranke (zaradi uresničevanja lastninske pravice tožene stranke) poseženo prekomerno (nesorazmerno), bi šlo za protipravnost posega, kar je – ker pač ne gre za položaj iz tretjega odstavka 133. člena OZ, osrednjega pomena.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska (vindikacijska) tožba - pravica do posesti
Mestna občina je v IV. točki sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena toženi zvezi športnih društev do pravnomočnosti odločitve o lastninjenju športnih objektov dovolila uporabo teh nepremičnin.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so podani vsi elementi za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve in posledično plačila uporabnine, to je v situaciji, ko zaradi objektivne nemožnosti uporabe nepremične to uporablja zgolj služnostni upravičenec (služnost rabe stanovanja in užitka) na podlagi veljavne pogodbe z drugim solastnikom nepremičnine in pri tem prvemu solastniku nepremičnine souporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa se, četudi je za to imel vse možnosti, ni poslužil postopka razdelitve solastne nepremičnine v nepravdnem postopku ali podal drugih predlogov, skladnih z merili iz 66. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00024536
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42. ZDen člen 66.
dopuščena revizija - odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- če in kakšen vpliv na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine upravičencu do denacionalizacije ima dokončna upravna odločba o ničnosti takšne odločbe o denacionalizaciji;
- ali lahko preneha lastninska pravica na nepremičnini, pridobljeni s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, že zgolj z dokončnostjo upravne odločbe, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali gre lastniku nepremičnine lahko v škodo dejstvo, da uporabi svoje nepremičnine ni nasprotoval v času, ko je navidez veljal (protiustaven) Odlok o kategorizaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00024550
ZPP člen 8, 378.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene
Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni dokazala trditev, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00022986
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8, 192, 192/2. SPZ člen 66, 67, 100.
izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - načelo formalne legalitete - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija
Izvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine. Če se dolžnik s takšnim naslovom ni strinjal, bi ga moral izpodbijati s pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila izselitev naložena. Ne more pa (materialnopravni) pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
V primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Zgolj soglasje nekaterih solastnikov glede na navedeno ne pomeni razloga za preprečitev izvršbe, s tem pa tudi ne razloga, iz katerega bi bilo sklep o izvršbi (izdan na podlagi izvršilnega naslova) mogoče izpodbiti.